Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (69.039-69.138)

  1. rozōlija, f. der Rosolibrantwein (Rosoglio).
  2. rozōlijar, -rja, m. der Rosogliohändler, Cig., Jan.
  3. rǫ̑ža, f. 1) die Blume; rož nabrati, Heilkräuter sammeln; rože blagosloviti; — die Rose; — pasja r. = šipek, Cig., Vrt.; — solnčna r., die Sonnenrose (helianthus annuus), Josch; tudi: der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Josch; — r. sv. Antona, das Bergwohlverleih (arnica montana), Cig., Tuš. (R.); — r. sv. Janeza, durchbohrtes Johanniskraut, gemeines Hartheu (hypericum perforatum), Cig., Jan., Josch, Tuš. (R.); = Šentjanževa r., Ivanjska r., BlKr.- Navr. (Let.); — Ivanjska r. tudi = rumena lakota (galium verum), BlKr.- Navr. (Let.); — r. sv. Florijana, die Kaiserkrone (frittilaria imperialis), C.; — r. sv. Jurija, der Frühlingsenzian (gentiana verna), C.; tudi: die Schmalzblume (caltha palustris), Josch; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) der Hühnerkamm; — 4) der Zwickel an Strümpfen, Guts., Mur.- Cig.; — 5) der Risttheil des Frauenschuhes (ker je nav. z nekako rožo okičen), Gor., Ig (Dol.).
  4. rožánəc, -nca, m. 1) die Thürpfoste: v rožancih sem stal, Tolm.- Erj. (Torb.), Nov.; — der Thürrahmen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) rožanci, die Gattersäulen der Sägemühle, Notr.; — 3) der Bettpfosten, bes. das oben hervorragende Ende desselben, Cig., Gor.- M., Valj. (Rad); — 4) der hervorragende Theil eines Sparrens, Z.; — 5) das gebogene Seitenholz eines Kahnes, Levst. (Rok.); — 6) rožiček, ki človeku zraste, ako se n. pr. udari na čelo, BlKr.- Let.; — 7) die Hornblende ( min.), Cig. (T.), Nov.
  5. rožaníca, f. 1) = 1. rožnica 2), der Stirnzapfen, Štrek. (Let.); — 2) neka mrena, očesna bolezen pri mladih prašičih, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  6. rǫ̑žar, -rja, m. der Kräutersammler, Cig.; — der Blumenverkäufer, Škrinj.- Valj. (Rad).
  7. rǫ̑žarica, f. 1) die Kräutersammlerin, Cig.; — 2) das Rosenmädchen, Cig., Jan.; — 3) (smokva) r., die Rosenfeige, Cig.
  8. róžəc, -žca, m. dem. rog; 1) das Hörnchen; — 2) = orobkan koruzen klas, BlKr.; — 3) neka očesna bolezen svinjska, vzhŠt.- C.; — 4) der Regenbogen, ogr.- C., Valj. (Rad).
  9. róžək, -žka, m. dem. rog; 1) das Hörnchen; — 2) der Fühlfaden der Insecten, Cig.
  10. 1. rožę̑n, adj. aus Horn, Horn-.
  11. 2. rǫ̑žən, -žna, adj. Rosen-, Blumen-; rožni cvet, der Monat Juni; ( prim. režni, rženi cvet).
  12. 3. róžən, -žna, adj. 1) Horn-: rọ̑žne kovine, rọ̑žni svinec, Cig. (T.); — 2) hornartig, Cig., Jan.; — 3) rožno (= debelo) pogledati, KrGora- DSv.; rožno gledati, verlegen blicken, UčT.; — 4) = malo vinjen, Breznica ( Gor.).
  13. 4. rǫ́žən, -žna, adj. abscheulich, C.; (ružen, Mik. [Et.]); — hs. ružan.
  14. rožę́nəc, -nca, m. der Hornstein, Cig.
  15. roženíca, f. 1) das Horn (als Gefäß), ein hornartiges Gefäß, Zv.; — 2) die Hornhaut des Auges, Cig. (T.), Žnid., Sen. (Fiz.), Erj. (Som.); — 3) der Dachsparren, C., Zora, vzhŠt., jvzhŠt.; roženice ali lemezi, ogr.- Valj. (Rad); — 4) das Beschläge der Heugabeln (oft aus Horn), M., Z.
  16. roženína, f. 1) die Hornmasse, die Hornsubstanz, C., Levst. (Podk.); — 2) die Hornarbeit, Cig.; — coll. aus Horn verfertigte Dinge, Gor.
  17. rǫ̑žənkranc, m. = rožni venec, der Rosenkranz (ein Gebet); — iz nem.
  18. rǫ́ževəc, -vca, m. 1) der Rosenstrauch, Jan.; — 2) der Rosenquarz, Erj. (Min.).
  19. rǫ́ževica, f. das Rosenwasser, Jan. (H.).
  20. roževína, f. die Rosenessenz, Jan. (H.).
  21. rǫ́ževka, f. der Rebenschoss, jvzhŠt.; — prim. rozga.
  22. rǫ̑žica, f. dem. roža; 1) das Blümlein; das Röslein; govoriti, kakor bi rožice sadil = schön sprechen; — romarska r., der Dost (origanum), C.; — božja r., das Gänseblümlein (bellis perennis), C.; — 2) die Rosette, Cig., Jan.; ogelne rožice, die Eckrosetten, DZ.; — 3) mile rožice, neka jabolka, Gor.
  23. rožìč, -íča, m. dem. rog; 1) das Hörnchen; — češplje gredo v rožiče (krümmen sich hornförmig), Ljubljanska ok.; — das Horn (als Blasinstrument); — der Zacken des Hirschgeweihes, Cig., Jan.; — 2) das Schröpfhorn, der Schröpfkopf, Z., UčT.; — 3) das Wursthorn, der Wurstbügel, Cig., C., Gor.; — 4) das Messerheft, Notr.; — 5) rožiči, die Frucht des Bockshornbaumes (ceratonia siliqua), das Johannisbrot; — 6) das Kipfel, Gor.; — 7) ein entkörnter Maiskolben, C., SlGor.; — 8) der Fichten-, Tannenzapfen, C.; — 9) der krumme Schnabel am Samen, Cig.; — 10) = rženi rožiček, das Mutterkorn am Roggen, Cig., Jan., Dol.; — 11) die Haarschnecke, C.; — tudi: róžič, -íča, Valj. (Rad), Gor.
  24. rǫ̑žičar, -rja, m. der Rosenapfel, Jan.
  25. rožı̑čək, -čka, m. dem. rožič; 1) das Hörnchen; — 2) das Kipfel, Lašče- Levst. (Rok.), Gor.; — 3) der Eiszapfen, Cig.; — 4) rženi r., das Mutterkorn des Roggens (sclerotium clavus), Cig., C., Tuš. (R.).
  26. rožíčevəc, -vca, m. der Bockshornbaum, der Johannisbrotbaum (ceratonia siliqua), Jan., Tuš. (R.).
  27. rožíčevje, n. das Beinholz (lonicera xylosteum), Josch.
  28. rožína, f. der Marienkäfer (coccinella septempunctata); otroci jo nagovarjajo: "roža, rožina! pokaž' svoj'ga možina!" (kamor zleti, ondi jej živi mož), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  29. rǫ́žiti, -im, vb. impf. Geräusch machen, vzhŠt.- C.; s pestnico po stolu r., vzhŠt., ogr.- Kres.
  30. 1. rǫ̑žje, n. coll. = rozge, pos. suhe rozge, die Rebenabschnitzel, das Rebenreisig.
  31. 2. rožjè, n. = orožje, die Waffe(n), C., ogr.- Valj. (Rad); meč ali drugo rožje, Rec.; rǫ̑žje, Levst. (Zb. sp.).
  32. rọ̑žka, f. 1) die Schließfrucht, Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) kravje ime: krava z velikima rogoma, Cig.; — 3) ovčje ime, Ist.- Erj. (Torb.).
  33. rožlı̑n, m. die Käsepappel (althaea rosea), Cig., Medv. (Rok.).
  34. rožljálọ, n. das Klirrzeug, Cig.
  35. rožljȃnje, n. das Geklirr, das Gerassel ( z. B. von Waffen, Ketten).
  36. rožljáti, -ȃm, vb. impf. klirren, rasseln; sablje, verige rožljajo; s sabljami, z verigami r.; — prim. rožiti iz nem. rauschen (?).
  37. rožmarı̑n, m. der Rosmarin (rosmarinus officinalis).
  38. rožmarı̑nəc, -nca, m. der Rosmarinapfel, Cig., Jan., C.
  39. rožmarı̑nov, adj. Rosmarin-.
  40. rožmarı̑novəc, -vca, m. 1) der Rosmarinapfel, Jan.; — 2) der Rosmaringeist, Cig.
  41. 2. rǫ̑žnat, adj. 1) rosig, rosenreich, blumenreich, Mur., Cig., Jan.; — 2) rosenfarben, rosa, Cig., Jan., Žnid., Dol.
  42. 1. rǫ́žnica, f. 1) das Horn als Blasinstrument, Cig., Jan.; — die Zinke, Jarn.- M., Mur.- Cig.; — die Schalmei, Mur., Jan., Valj. (Rad); — die Bockpfeife, Cig.; — 2) rožníca = kost, na katero je nasajen rog, der Stirnzapfen, Vrt., Bolc- Erj. (Torb.); — 3) rožnice, das Beschläge der Heugabelzacken, Notr.
  43. 2. rǫ̑žnica, f. rožnice, die Rosenblütler (rosiflorae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  44. 1. rožník, m. = roženica 3), der Dachsparren, C., BlKr.
  45. 2. rǫ̑žnik, m. 1) der Rosenstrauch, Npes.- M.; — 2) der Blumentopf, (rožník) M., Rib.; — 3) der Monat Juni, Cig., Jan., nk.
  46. rožnína, f. 1) die Hornsubstanz, Cig.; — 2) die Hornabfälle, Z., Burg. (Rok.).
  47. rožnják, m. der Rosengarten, Cig.
  48. rožnobǫ́jən, -jna, adj. rosenfarben, Jan.
  49. r̀t, ŕta, m. die Spitze: z. B. die Spitze des Messers, des Schwertes, Habd.- Mik.; die Felsenspitze, die Spitze eines Berges, der Gipfel, Cig., Jan., Mik.; — zemeljski r., die Landspitze, das Cap, Cig. (T.), Jes.; — prvi rt (pri ladji), der Schiffsschnabel, zadnji rt, das Schiffshintertheil, Meg.
  50. rtáč, m. das Locheisen, der Stecher, M.
  51. rtíče, f. pl. = kratke sani za rudo, Kor.; — = dvojne kratke sani pri enem vozilu, Gor.; — nam. rtiči?
  52. rtína, f. 1) eine große Bergspitze, Cig.; — 2) die Hügelfläche, C.
  53. rubȃd, f. die Masern, Kras- Mik.; (= pl. rubȃdi, Cig., Jan.); — eine Art Frieselausschlag, (rbad) Notr.- SlN.
  54. rubadljìv, -íva, adj. mit Masern behaftet, Cig., Kras- Mik.
  55. rúbati, -am, vb. impf. 1) = rubiti, Jan., C., Gor.- Levst. (Rok.); — 2) plündern, C.
  56. rubę̑ščina, f. 1) die als gerichtliches Pfand genommene Sache, Dict., Cig., Jan., Burg. (Rok.); oznanjevavec kriči o cesti, davkih in rubeščini, Jurč.; — 2) das Pfändungsgeld, Cig.
  57. rȗbež, m. 1) die Pfändung, V.-Cig., Jan., Tolm.; — 2) die gepfändete Sache, M.; — 3) der Pfänder, C.; — tudi: rubèž, -ę́ža, Gor.
  58. rubę̑žən, -žni, f. 1) die Pfändung, Cig., M., Kr.; — 2) das Gepfändete: živa r., fressendes Pfand, Cig.
  59. rȗbežən, -žna, adj. Pfändungs-, Cig., Jan.
  60. rubežína, f. die gepfändete Sache, Cig., Jan.
  61. rubežnína, f. das Pfändungsgeld, Cig., C.
  62. rubíłən, -łna, adj. die Pfändung betreffend: rubı̑łna izkaznica, der Executionsausweis, Levst. (Nauk).
  63. rubīnov, adj. Rubin-: rubinovo steklo, rubinova kislina, Cig. (T.).
  64. rúbiti, -im, vb. impf. pfänden; r. koga; — r. živino; — prim. stvn. roub, slov. rop, Mik. (Et.).
  65. rúbljenje, n. das Pfänden.
  66. rubnína, f. die Pfändungstaxe, Jan.
  67. rȗbščina, f. das Pfand, C.
  68. rȗcək, -cka, m. ein entkörnter Maiskolben, C., vzhŠt.
  69. rúcəlj, -clja, m. = rocelj, die Handhabe an der Weberlade, V.-Cig., Jan.; — = kratko držalo na koncu kosišča, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  70. rúča, f. der Zaunring, Savinska dol.; — prim. roča.
  71. rȗčək, -čka, m. ein Ochsenname, Polj.
  72. rúčiti, rȗčim, vb. pf. stoßen, C.; Kresnik z močnim čelom ruči v črnega bika, Npr.- Kres; — prim. rukniti.
  73. rúd, m. = rudo, die Deichsel, ogr.- Valj. (Rad).
  74. rȗd, rúda, adj. roth, braun, C.; ruda kri, rothes Blut, Zora; — prim. hs. rud, röthlich.
  75. rúda, f. 1) das Erz; železna r., das Eisenerz; rudo kopati, Erze bauen; — 2) die Erzgrube, Mur.; — der Steinbruch, Mur., C., Št. Peter pri Mariboru- Kres.
  76. rudáriti, -ȃrim, vb. impf. Erzgräber sein, Cig., Jan.
  77. rudarnína, f. die Bergwerkssteuer, Cig.
  78. rúdən, -dna, adj. Erz-, Mineral-, Cig., Jan.; — erzhaltig: rȗdna žila, die Erzader, Cig., Jan., Cig. (T.); rudna kopel, das Mineralbad, Cig. (T.).
  79. rúdica, f. dem. ruda; das Erzchen.
  80. rudílọ, n. das Vererzungsmittel, V.-Cig.
  81. rudíšče, n. das Erzlager, Jan.
  82. rudíti, -ím, vb. impf. 1) vererzen, metallisieren, Cig.; — 2) = rdečiti, röthen, Jurč.; r. se, sich röthen: svetloba se je rudila na zidu, Glas.
  83. rȗdnica, f. 1) das Mineralwasser, die Mineralquelle, Jan., Cig. (T.), DZ., Jes., Navr. (Let.), Erj. (Min.); — 2) = rudnik, die Erzgrube, Jan., M.; — 3) das Erzhaus (bei den Schmelzhütten), Cig.
  84. rȗdnik, m. die Erzgrube, das Bergwerk, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  85. rudnína, f. das Mineral, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  86. rȗdniški, adj. Bergwerks-, Cig., nk.; rudniško merstvo, die Markscheidekunst, Cig. (T.); rudniški merčin, der Markscheider, Cig. (T.).
  87. rudnják, m. das Deichselpferd, Cig.; — prim. rudo.
  88. rúdọ, n. die Deichsel, Habd.- Mik., Jarn., Cig., vzhŠt.- SlN.
  89. rudokòp, -kópa, m. der Erzgräber, der Grubenarbeiter, der Bergknappe, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.
  90. rudokópən, -pna, adj. Bergbau-, Cig.; rudokǫ̑pna svobodnost, die Bergbaufreiheit, Cig.; rudokopne stvari, Bergbauangelegenheiten, DZ.
  91. rudokǫ̑pje, n. = rudokopstvo, Cig., Jan.
  92. rudoprȃłnica, f. das Erzwaschwerk, der Waschherd, Cig., Jan.
  93. rudoròv, -róva, m., nam. rov, der Stollen, Jan.
  94. rudotòp, -tǫ́pa, m. der Schmelzofen, Jan. (H.).
  95. rudozdẹ̑łnica, f. das Hüttenwerk, DZ.
  96. rudožgȃłnica, f. das Rösthaus in den Hüttenwerken, Cig.
  97. rudožgȃvəc, -vca, m. der Röster in den Hüttenwerken, Cig.
  98. rudúga, f. ime svinji, kajk.- Valj. (Rad).
  99. rúha, f. 1) das Leintuch, bes. das Bettuch, Mur., Cig., Krelj, Vrt., kajk.- Valj. (Rad), Dol., vzhŠt.; — das Tischtuch, vzhŠt.; — 2) eine Art Heunetz aus Bast, Rib.- M.; — prim. rjuha.
  100. rȗhar, -rja, m. ruharji so nevestini svatje, kateri ji "ruho" na njen novi dom pripeljejo, da je med svate razdeli, BlKr.- Let.

   68.539 68.639 68.739 68.839 68.939 69.039 69.139 69.239 69.339 69.439  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA