s (68.939-69.038)

68939. rokovnjáč, m. der Landstreicher, der Vagabund; rokovnjači so bili na Gorenjskem v veliko družbo zedinjeni berači, tatje in razbojniki; — prim. rokovnik 2).
68940. rokovnjȃčarica, f. die Landstreicherin, Cig.
68941. rokovnjáščina, f. die Landstreicher-, Bettlersprache, Cig.
68942. rokovnjáški, adj. landstreicherisch.
68943. rokovnjȃštvọ, n. das Landstreicherthum.
68944. rokovǫ́diti, -vǫ̑dim, vb. impf. anleiten, Jan.; — po drugih slov. jezikih.
68945. rol, m. = ror, Z., SlN.
68946. ròm, róma, m. 1) der Rahmen; — 2) die Randleiste der Schuhsohle, Levst. (Rok.); na rom šivati škornje, Z., Levst. (Rok.), Št., Gor.
68947. 1. romān, m. neka vrsta obširnih pripovesti, der Roman.
68948. romānca, f. neka vrsta pripovednih pesmi, die Romanze.
68949. rǫ̑manje, n. das Pilgern, das Wallfahrten.
68950. romāntičən, -čna, adj. romantiki primeren, romantisch, Cig., Jan., nk.
68951. romāntik, m. der Romantiker, nk.; r. razuzdanosti, Zv.
68952. romāntika, f. tista vrsta umetnosti, ki se najrajša peča s tem, kar je nenavadno, grozno, večno, čudovito, die Romantik.
68953. romāntiški, adj. romantisch, Mur., Cig., Jan., nk.
68954. romáriti, -ȃrim, vb. impf. = romati, Guts.- Cig., Jan.
68955. romȃvš, m. das Getöse, Cig., Jan.
68956. rōmb, m. neki geometrijski lik, der Rhombus.
68957. romboēdər, -dra, m. das Rhomboeder ( min.).
68958. romboīd, m. neki geometr. lik, das Rhomboid.
68959. romíh, m. neka vrsta sliv, Trst. (Let.).
68960. romǫ̑n, m. 1) das Gemurmel, Z.; — 2) = govor, die Sprache: rozeanski romon, der resianische Dialect, Rez.- C. ( Let.).
68961. romonẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) rieseln, murmeln, Z., Let.; — 2) = govoriti, Rez.- C., SlN.
68962. rompljáti, -ȃm, vb. impf. rummeln, Cig.; — Geräusch machen, BlKr.; — prim. nem. rumpeln.
68963. rǫ́na, f. = pesa, die Rohne, Guts.- Cig., Mur., Notr.- Z., Koborid- Erj. (Torb.); — iz nem.
68964. rončelíca, f. das Abästmesser, Cig., C., Štrek., do dve mali pedi dolgo in do štiri prste široko, na koncu nekoliko prikrivljeno sekalno orodje z lesenim ročem, ( prim. it. ronca, roncola, die Hippe, od lat. runcare, abmähen, ausjäten), Tolm., Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
68965. rǫ̑nəc, -nca, m. abschüssiger, abhängiger Acker, Tolm.
68966. rǫ̑nək, -nka, m. = viseč svet, po nekaterih krajih tudi vinograd v istem pomenu, kakor ipavski "breg", Goriška ok.- Erj. (Torb.); — menda iz furl. ronc; prim. Štrek. (Arch. XII. 467.).
68967. rǫ̑nz, m. = ronzast vol, Podgorjane (Goriš.)- Štrek. (LjZv.).
68968. rọ̑p, m. der Raub; čebele gredo na rop; — die Beute; rop so mej seboj razdelili; velik r., große Beute, Dalm.; — prim. stvn. roub, Mik. (Et.).
68969. rọ̑panje, n. das Rauben.
68970. rọ̑par, -rja, m. 1) der Räuber; — 2) die Raubbiene, Mur.; — 3) der Raubbienenstock, Mur.; — 4) roparji, die Raubvögel (rapaces), Erj. (Ž.).
68971. rọ̑parica, f. die Räuberin; — čebela r., die Raubbiene, Cig., Jan., M., Levst. (Rok.); — riba r., der Raubfisch, Cig., Jan.; — ladja r., das Raubschiff, Cig.
68972. roparı̑ja, f. = roparstvo, Cig., Jan., Volk.- M.
68973. ropáriti, -ȃrim, vb. impf. das Raubgeschäft treiben, Cig.
68974. rọ̑pən, -pna, adj. Raub-, Guts.- Cig., Jan., M.; ropna zver, Vrt.
68975. rǫ́piti, rǫ̑pim, vb. pf. 1) einen Schlag versetzen, Jan.; — r. se, sich anschlagen, Jan.; — 2) plötzlich einfallen, hereinbrechen, Jan.; v deželo r., Pot.- Mik.; morivci ropijo v Betlehem, Ravn.; božja sodba je tedaj ropila, Ravn.; v paglavce ropi kuga, Ravn.; — r. na koga, jemanden überfallen, V.-Cig., Jan.; vun r., hinausstürzen, Vod. (Izb. sp.); v glavo mu je ropilo, er bekam die fixe Idee, Vod. (Nov.).
68976. rọ̑pnica, f. die Raubbiene, Guts.- Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
68977. rọ̑pnik, m. der Räuber, Ravn.- Valj. (Rad), C.; r. na divjačino, der Wildschütze, LjZv.
68978. rópniti, rǫ̑pnem, vb. pf. hereinstürzen: divji lovci bodo ropnili na vrt, Burg.
68979. ropòt, -póta, m. das Gepolter, das Getöse.
68980. ropotáč, m. der Polterer; ( pren.) der Schreier: duševne veše in puhli ropotači, Zv.
68981. ropotáča, f. 1) die Klapper, die Ratsche, Cig., Jan., C., Mik.; — 2) (kača) ropotača, die Klapperschlange, Cig., Jan., C.
68982. ropotáčiti, -ȃčim, vb. impf. poltern, Jan., SlN.
68983. ropotálọ, n. 1) das Polterzeug, das Klapperwerk; — 2) der Polterer, der Lärmer, Cig., Jan.
68984. ropotȃnje, n. das Poltern, das Rumpeln.
68985. ropotárnica, f. die Rumpelkammer, C., Erj. (Izb. sp.).
68986. ropotȃvka, f. 1) die Poltrerin, Cig.; — 2) die Handklapper, Cig.; — 3) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
68987. ropótəc, -tca, m. 1) das Polterwerkzeug: die Ratsche, die Klapper, Cig., Jan., M., C.; — die Klappermühle als Vogelscheuche, M., LjZv., Tolm.; velik ropotec, pa malo melje = viel Geschrei u. wenig Wolle, Guts.- Cig.; — 2) der Wecker in den Uhren, Cig.; — der Wecker in den Mühlen, Cig.; — 3) der Schlotter- oder Klapperapfel, Cig., C., Gor.; — die Polternuss, Cig., Jan.
68988. ropotẹ̑la, f. die Ratsche, Rož.- Kres; bes. die Charfreitagsratsche im Thurme, Polj.
68989. ropotẹ̑lica, f. die kleine Charfreitagsratsche, Polj.
68990. ropotı̑ja, f. das Gerümpel, das Rumpelzeug, der Plunder.
68991. ropotúlja, f. 1) die Lärmerin, das Klappermaul, Cig., Jan.; — 2) die Klapper, die Ratsche, Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); — 3) = škrebetulja, die Schnarrheuschrecke, Jan.
68992. 1. rǫ́š, m. = rovaš, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.); — na roš = na račun, Ahac.; — naredimo roš! = glasujmo! (glasujejo pa z zarezami), Ben.; — usnjev r., eine Ledermarke, Z.
68993. 2. rǫ̑š, m. = 2. rošt, der Rost: na rošu pečen, Dalm., Lašče- Levst. (Rok.); razbeljen r., Bas.; — iz nem.
68994. rošénje, n. 1) der Tropfregen, Cig.; — 2) die Anfeuchtung; — das Flachsrösten.
68995. rǫ̑šnja, f. die Weile, Dol.- Cig., Jan., Vrt.; — prim. nem. Rast (s slov. obrazilom: -nja), Mik. (Et.).
68996. 1. rǫ̑št, m. das Getümmel, C.; der Lärm, M.; — prim. roštati.
68997. 2. rǫ̑št, m. der Rost; — iz nem.
68998. rǫ̑štalica, f. die Klatschrose (papaver rhoeas), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
68999. roštȃłnica, f. die Charfreitagratsche, Notr.
69000. 1. rǫ̑štati, -am, vb. impf. rauschen, poltern, rasseln, Jan., M., vzhŠt.; lärmen, Štrek.
69001. 2. rǫ̑štati, -am, vb. impf. rösten; — iz nem.
69002. 1. ròt, rǫ́ta, m. = rota, Jan., Kos.
69003. 2. ròt, róta, m. = sulec, der Huchen (salmo hucho), Jarn., Cig., Frey. (F.).
69004. róta, f. der Schwur, der Eid, Habd., Jarn.- Mik., Jan.; prisežem s to mojo ( nam. svojo) roto, Prisege iz 17. in 18. stoletja- Let. 1884.
69005. rǫ̑tba, f. der Schwur, der Eid, C.; obljubim s to mojo ( nam. svojo) rotbo, Prisege iz 17. in 18. stoletja- Let. 1884.
69006. rotə̀n, -tnà, adj. schadhaft, krank: rotne noge, offene Füße, V.-Cig., Jan.; r. les, Z.; — prim. reten.
69007. roténje, n. das Schwören; (pravilno bi bilo: ročenje).
69008. rotíšče, n. der Schwurplatz, Cig., Jan.
69009. rotı̑təv, -tve, f. das Beschwören, die Beschwörung, Cig.
69010. 1. rotíti, -ím, vb. impf. 1) beschwören; prosim in rotim te; on posluša tega, kateri njega roti, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) r. se, schwören, betheuern; kleti in r. se; kjer se zlo rotę́, resnice nẹ́, Met.; Rotil se je ljubezni I zvestega srca, Levst. (Zb. sp.).
69011. rotı̑vəc, -vca, m. 1) der Beschwörer, Cig., Jan.; — 2) der Schwörer, Cig.
69012. rǫ̑tman, m. der Geschworene, Jan.
69013. rǫ̑tnik, m. der Geschworene, Mur., Jan.
69014. rotnína, f. ungesundes Obst, Cig.; — prim. roten.
69015. ròv, róva, m. 1) der Graben, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); Vsi pod Sisek se nabrali, Tam se v rove zakopali, Npes.- Vod. (Pes.); der Laufgraben, Cig., Jan., Cig. (T.); cestni r., der Straßengraben, Levst. (Cest.); — das Flussbett, M., Npes.- Kres; — der Canal, Mur.; — 2) der Stollen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; okrožni r., der Revierstollen, DZ.; — 3) der Steinbruch, Cig., Jan., Mik.
69016. rǫ̑v, -ı̑, f. = pri tleh ležeča skala (torej že izrita iz zemlje), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
69017. rovȃča, f. der Karst, C.
69018. rováš, m. das Kerbholz, der Rabisch; imava še nekaj na rovašu, wir haben noch eine Abrechnung miteinander, vzhŠt.; — koren: ry-, Mik. (Et.).
69019. rovátati, -am, vb. impf. mit der Kreide schreiben, zeichnen, ogr.- C.
69020. rovȃtək, -tka, m. 1) der Umriss, ogr.- C.; — 2) der Rechenstein, ogr.- C.
69021. 1. rováti, rǫ́vljem, vb. impf. wühlen: krt po zemlji rovlje, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; h krtom rovat iti = ins Gras beißen, SlN.
69022. róvəc, -vca, m. neki hrošček: der Rebenstecher, SlGor.
69023. róvən, -vna, adj. Graben-, Stollen-, Jan. (H.).
69024. rovendáti, -ȃm, vb. impf. = rjuti, Lašče- Levst. (Rok.).
69025. rovíca, f. der Schacht, C.
69026. róvič, m. dem. rov; — das Bächlein, C.
69027. rovína, f. die Hackfrüchte, vsak sadež, ki se okopava = okopavina, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
69028. rovíšče, n. der Graben, Levst. (Močv.), Nov.; obcestna rovišča, die Seitengräben an der Straße, Levst. (Cest.).
69029. rǫ̑vka, f. die Spitzmaus (sorex), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
69030. rǫ́vnica, f. die Rodehacke, die Reuthaue (mit schmalem Eisen), Cig., Jan., Mik., Gor.
69031. rǫ̑vštati, -am, vb. impf. rasseln, rumpeln, klirren, Cig., Jan.; — prim. roštati.
69032. rǫ̑vt, m. das Gereut, das Neuland, bes. ein ausgestockter, in eine Bergwiese verwandelter Wald, Cig., Jan., Šol., Gor.; po rovtih kosijo, po planinah pa le pasejo, Gor.; — prim. bav. raut, reut.
69033. rǫ̑vtar, -rja, m. der Besitzer eines Gereutes, der Gereuter, Cig., Gor., Notr.
69034. rǫ̑zga, f. 1) der Weinrebenzweig; — der abgeschnittene Rebenzweig; — 2) die Weinrebe; — 3) zlata r., die Goldruthe, der Wundklee (solidago virga aurea), Cig.
69035. rozgòt, -óta, m. lautes Lachen, Habd.- Mik., C.
69036. rǫ̑zgovje, n. coll. = presne rozge ali mladike trsne, Fr.- C.
69037. rǫ̑zgva, f. = rozga, Habd.- Mik., Guts.- Cig., Jan., C.
69038. rozīna, f. suha grozdna jagoda, die Rosine.

   68.439 68.539 68.639 68.739 68.839 68.939 69.039 69.139 69.239 69.339  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani