Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (68.439-68.538)

  1. rẹšı̑łnica, f. 1) die Rettungsanstalt, Cig.; — 2) das Namensfestlied, C.
  2. rẹšílọ, n. 1) die Erlösung, Cig., Jan.; — 2) das Rettungsmittel, Cig., Jan.; — 3) das Lösegeld, Cig., Jan., Mik.; — 4) der Wiederkauf, Jan.; prodati kaj na rešilo, auf Wiederkauf veräußern, Cig.; — 5) kar se podari voščivcu: za voščilo se dobi rešilo, Dol.; ( opp. vezilo); — 6) die Erledigung, Cig. (T.), DZ.
  3. rẹšı̑telj, m. der Erlöser, der Retter, der Befreier, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.
  4. rẹšı̑tən, -tna, adj. rešitni denarji, das Lösegeld, Dalm.; ( nam. rešitven).
  5. rẹšı̑təv, -tve, f. 1) die Lösung; r. uganke; — die Auflösung ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) die Erledigung, Jan., C., Levst. (Nauk), DZ., nk.; — 3) die Erlösung, die Befreiung; — 4) der Wiederkauf: na r. prodati, Jap. (Sv. p.); — 5) = godovni dan, Trst. ( Vest.), Savinska dol.
  6. rẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) lösen, losmachen; vozel r., Cv.; zamotano štreno r., volu roge rešiti, kadar jih kam zaplete, Levst. (Rok.); — auflösen; uganko r.; ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) erledigen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) auslösen: zastavljeno reč r.; — loskaufen: otroci, kadar tepežkajo, pravijo temu, katerega s korobačem tepejo: reši se, reši se! ali: rešite se, rešite se! Navr. (Let.); — 4) erlösen, befreien; reši nas hudega! (tudi: reši nas od hudega, Met.- Mik.); reši me tega sitneža! nisem se ga mogel rešiti, ich konnte ihn nicht los werden; — 5) retten; živino sem rešil, drugo je vse zgorelo; r. dušo večnega pogubljenja; r. se, sich retten; pet se jih je rešilo, drugi so vsi utonili.
  7. rẹšı̑tvọ, n. das Lösegeld, Mik.
  8. rẹšı̑vəc, -vca, m. der Erlöser, der Befreier, der Retter, Cig.
  9. rẹ̑ški, adj. = 2. rečen, Fluss-, Cig., Jan.
  10. rẹšníca, f. die Erlöserin, die Retterin, Mur., Cig.; r. smrt, Str.
  11. rẹšník, m. der Erlöser, der Retter, Mur., Cig., Jan.
  12. rẹšnína, f. 1) das Lösegeld, C.; — die Ablösungsgebür, C.; — 2) das Bergegeld, Cig.
  13. rẹ́šnji, adj. sv. Rešnje Telo, die geweihte Hostie, das Allerheiligste; (rẹ́šnji, = rešen, erlösend, Erlösungs-, Mik.; Kedo poda nesrečnim rešnjo roko? Str.; rešnji dan, Str.; — po mnenju drugih je: "rešnji", wahrhaft).
  14. 1. rę̑šta, f. ein reihenförmiges Gebünde (von Zwiebeln, Knoblauch u. dgl.), Levst. (Rok.); r. fig, ein Kranz Feigen, V.-Cig.; r. kostanja, Z.; tolarji v rešto nabrani na vratu, Jurč.; rešta koruze, = šop olikane, na trto nabrane koruze, Tolm., Dol.; — prim. it. resta, ein Bund ( z. B. Zwiebeln), bav. reisten, f. ein Gebünde, ein Büschel, Levst. (Rok.).
  15. 2. rę̑šta, f. r. drv, eine Klafter Holz, Guts., Cig., Jan., Ig (Dol.); — prim. bav. tristen, Haufen, Schober, Štrek. (Arch.).
  16. rẹ̑ta, f. eine große Reiter, Mur., Cig., Jan., Kr.; — prim. retra; stvn. ritera, Mik. (Et.).
  17. rətȃn, -nà, adj. etwas krank, verletzt: drevo je retno, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. 2. retiti.
  18. rę̑teš, m. nekakšen kolač (iz madž. rétes), Valj. (Rad).
  19. 2. rətíti, -ím, vb. impf. verletzen: jabolka obirati, da se ne retijo, BlKr.- Z., UčT.
  20. retōričən, -čna, adj. v retoriko spadajoč, govorniški, rhetorisch.
  21. rẹ̑va, f. 1) das Elend, die Noth; v revah biti, in Nöthen sein, Cig.; v revo sem zalezel, reva me je zadela, Levst. (Rok.); — 2) armer, elender Mensch; on (ona) je strašna reva; uboga r.; — prim. stvn. hriuwā, Betrübnis, Leid, Mik., Let. (1891. 151.); — 3) rumena r., die Kuhblume, der Löwenzahn (taraxacum officinale), Josch.
  22. rẹ̑var, -rja, m. plavi r., die Wegwarte, die Cichorie (cichorium intybus), Josch.
  23. rẹ̑vče, -eta, n. ein armer, elender Mensch.
  24. rẹ̑včək, -čka, m. dem. revec; ein armer, elender Mensch.
  25. rẹ̑vəc, -vca, m. ein armer, elender Mensch, C.
  26. revȇrz, m. zavezno pismo, der Revers.
  27. rẹ̑vica, f. dem. reva; 1) ein kleines Elend, Mur.; — 2) ein armer, elender Mensch; bes. ein armes, elendes Mädchen oder Weib.
  28. rẹ̑višče, -eta, n. ein armer, elender Mensch; ein armer Tropf; ( nav. rẹ̑vše, -eta).
  29. rę̑vk, m. das Gebelfer, Jan.
  30. rę̑vkanje, n. das Gebelfer, Jan.; — das Zanken: r. in razsajanje, Slom.
  31. rę̑vkati, -am, vb. impf. belfern, Jan.; grob, unfreundlich sein, Mur.; murren, unwillig sein, Jan.; r. nad kom, jemanden auszanken, ausschelten, Jan.; učenci, to videti, so revkali nad otroki, Ravn.; še revkal je v Gospoda, Ravn.; — prim. rjuti.
  32. rę́vkniti, rę̑vknem, vb. pf. einen Belferlaut von sich geben, Valj. (Rad).
  33. revmātičən, -čna, adj. rheumatisch.
  34. revmatīzəm, -zma, m. trganje (bolezen), der Rheumatismus.
  35. revolúcija, f. vstaja, die Revolution.
  36. revōlver, -rja, m. brzostrelni samokres, der Revolver.
  37. rẹ́vščina, f. das Elend, die Armut.
  38. rẹ̑z, m. 1) das Schneiden, der Schnitt: trtni r., Schönl.- Valj. (Rad); — 2) der Schnitt, der Einschnitt, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 3) = rez f. 3), red pokošene trave: rezovi, die Schwaden, Tolm.- Erj. (Torb.).
  39. rẹ̑z, -ı̑, f. 1) das Schneiden, Cig.; — der Schnitt, das Beschneiden der Reben, Mur., Cig., C., Vrtov. (Vin.), LjZv.; — 2) der Einschnitt, Cig., Jan.; der Einschnitt am Wagebalken: tri rezi potegniti na tehtnici, Erj. (Izb. sp.); — ein Viertelpfund, Mur., Cig., Polj.; ( die Unze, V.-Cig., Met.); — 3) red pokošene (posečene) trave, Z., Tolm.- Erj. (Torb.); — 4) = rezanica 1), der Häckerling, Mur., Jan., Št.; Zdaj konjem poklada, Napravlja jim rez, Npes.-K.; — 5) die Schneide, die Schärfe ( z. B. des Messers), Jarn., Jan.; — 6) die Schärfe, die Säure: na rez iti, gähren, sauer werden, C.; izpražena moka ne gre na rez, Bes.
  40. rẹzáč, m. 1) der etwas schneidet: der Futterschneider, Jan.; — der Vorschneider, Cig.; — der Sägemann, Telov.; — der Rebenschnitter, Mur., Danj.- Mik., Vrtov. (Vin.), Trst. (Let.), Št.; — 2) das Schneidewerkzeug für Reben, M.
  41. rẹzȃčka, f. die Futterbank, die Häckerlingsbank, Cig.
  42. rẹzák, m. 1) die Schneidebank, Mur., Danj.- Mik.; — 2) das Werkeisen der Hufschmiede, Cig.; — 3) die Sägemühle, C.; — 4) der Schnitzer, vzhŠt.- C.
  43. rẹzáłce, n. dem. rezalo; das Schneideeisen, Cig.
  44. rẹzáłən, -łna, adj. Schneide-: rẹzȃłni stol, die Futterbank, Jan.
  45. rẹ́zalica, f. = izgaga, das Sodbrennen: r. me dere ali peče, Ip.- Erj. (Torb.).
  46. rẹzȃłnica, f. = črtalo, das Pflugmesser, C.
  47. rẹzȃłnik, m. 1) das Beschneidemesser der Gärtner: časih je prijel za rezalnik, Erj. (Izb. sp.); — 2) die Häckerlingsbank, Jan.
  48. rẹzálọ, n. 1) das Schneidewerkzeug, Cig., Jan.; — 2) die Messerklinge, Cig.; — 3) = črtalo, das Pflugeisen, C., zapŠt.
  49. rẹ̑zančki, m. pl. dem. rezanci; geschnittene Nudeln, Dol.
  50. rẹ̑zanəc, -nca, m. 1) = rezan vol ali konj, Cig., C.; = rezan merjasec, Cig., Jan.; = rezan petelin, kopun, C.; = rezan človek, der Verschnittene, der Castrat, der Eunuch, Mur., Cig., Jan.; — 2) pl. rezanci, geschnittene Nudeln.
  51. rẹzáni, m. pl., nam. rezanci, Nudeln, Ravn.- Valj. (Rad), Bes.; — prim. lezanji.
  52. rẹ̑zanica, f. 1) der Häckerling, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), Ravn.- Valj. (Rad); — 2) die Brotschnitte, Jan.; — 3) das Brett: voda je odvzela na žagi vse hlode in rezanice, SlN.
  53. rẹ̑zanik, m. = rezanec, der Verschnittene, Mur.
  54. rẹ́zanje, n. 1) das Schneiden; — 2) der Häckerling, Jan., Štrek.; — 3) Sägespäne, KrGora.
  55. rẹ̑zanka, f. 1) rezana svinja, Cig., Kr.- Valj. (Rad); — 2) = rezanica 1), der Häckerling, Jan., DZ.
  56. rẹzár, -rja, m. der Verschneider, der Castrator, bes. der Sauschneider.
  57. rẹzaríca, f. die Sauschneiderin, Jan. (H.).
  58. rẹzȃtəv, -tve, f. der Rebenschnitt, Cig., Št.
  59. rẹ́zati, rẹ̑žem, vb. impf. 1) schneiden; kosa dobro reže; zelje se reže na nožih; r. obleko (zuschneiden), Levst. (Rok.); iz platna se srajce režejo, Ravn. (Abc.), Valj. (Rad); — schnitzen: podobe r., Cig. (T.); — sägen, Jan.; dile r., Levst. (Rok.); — behauen: kamen r.; mojster, kateri kamene reže, Kast.; rezan kamen; v kamen r., in Stein hauen oder graben, Cig., Jan.; v baker r. podobo, ein Bild in Kupfer stechen, nk.; — mraz, burja reže (v lica); — v trebuhu ga reže, er hat einen schneidenden Schmerz im Bauch, Cig.; — 2) castrieren; rezan konj; — 3) r. jo kam, irgendwohin rasch gehen, Cig., Jan., nk.
  60. rẹzávati, -am, vb. impf. zu schneiden pflegen; lani je po Gorenjskem svinje rezaval, Svet. (Rok.).
  61. rẹ́zavəc, -vca, m. der etwas schneidet, Cig., Jan.; der Vorschneider, Cig.
  62. rẹzȃvica, f. das Sodbrennen, Cig., C., Notr.- Erj. (Torb.).
  63. rẹ́zavka, f. die etwas schneidet, Cig., Jan.
  64. rẹ̑zba, f. die Schnitzarbeit, das Schnitzwerk, Mur., Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
  65. rẹ̑zbar, -rja, m. der Schnitzer, der Bildschnitzer, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  66. rẹ̑zbarica, f. die Bildschnitzerin, Cig., Jan.
  67. rẹzbarı̑ja, f. = rezbarstvo, Cig., Jan., nk.
  68. rẹzbína, f. das Schnitzwerk, Jan. (H.).
  69. rẹ̑zəc, -zca, m. der Beschneider, Cig.
  70. rẹ́zək, -zka, adj. 1) schneidend, pikant ( v. Geschmack); rezkega okusa; bes. etwas säuerlich, Cig., C.; — 2) schneidig, beißend, Cig. (T.); rezko odgovoriti, nk.; — 3) grell, schreiend ( fig.), Jan., Cig. (T.).
  71. rẹ̑zək, -zka, m. das Beschneidemesser, Cig., Dol.
  72. rẹ́zən, -zna, adj. 1) einen Schnitt, einen etwas scharfen (säuerlichen) Geschmack habend; vino, jabolko je rezno; rezno vino v rane vlivati, Dalm.; pikant (o okusu), Vrtov. (Vin.); rezen okus, ein stechender Geschmack, Cig. (T.); — 2) schneidig, schlimm, scharf; rezno prepovedati, Cig.; rezneje govoriti, Levst. (Zb. sp.); z rezno natančnostjo, Jurč.; — tudi: rẹzȃn, -znà; rézən, jvzhŠt.
  73. rẹ́zənj, -znja, m. 1) = krhelj, košček jabolka ali hruške, reznji = krhlji, tudi: tenka urezanica ( eine Schnitte) repe, redkve i. dr. stvari, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) red pokošene trave, Ip.- Erj. (Torb.).
  74. rəzətȃnje, n. das Wiehern, Meg.
  75. rəzətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. = rezgetati, wiehern, Dict., Guts., Dalm.
  76. rẹzẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf sein ( v. Geschmack): vino rezi, Gor.
  77. rezētka, f. = reseda, ogr.- Valj. (Rad).
  78. rəzgátən, -tna, adj. gerne wiehernd: r. konj, Levst. (Zb. sp.).
  79. rəzgèt, -gę́ta, m. das Gewieher, Jan.
  80. rəzgətȃnje, n. das Wiehern.
  81. rəzgətẹ̑la, f. v uganki: oča klobučar, sin bobnar, hči uscanela, mati rezgetela (oblak, grom, dež, strela), Idrija- Erj. (Torb.).
  82. rəzgətljı̑vəc, -vca, m. der Lacher, C.; — der Schwätzer, C.
  83. rəzgətljı̑vka, f. die Lacherin, C.; — die Schwätzerin, C.
  84. rẹ́zica, f. 1) die Schnittwunde, das Schnittmal, C.; — 2) die Spalte, M.; die Fuge, Vrtov. (Vin.).
  85. rẹzíłən, -łna, adj. Schneide-: rẹzı̑łni stol, die Schneidebank, der Reifstuhl, Cig.; na rezilnem stolu sedi, kdor les z rezilnikom obrezuje, Dol.
  86. rẹzı̑łnica, f. = rezilni stol, Cig., Jan., M., C.; — die Schneidekluppe, DZ.; — das Schneidebrett (der Schuhmacher), Cig.
  87. rẹzı̑łnik, m. 1) das Schneidewerkzeug, das Zugmesser mit zwei Handhaben, das Reifmesser; z rezilom se na rezilnem stolu les gladi in obrezuje, Notr.; — 2) = rezilni stol, rezilnica, Jan., M.
  88. rẹzílọ, n. 1) das Schneidewerkzeug, Jan., Cig. (T.), Lašče- Erj. (Torb.); n. pr. v obrezovanje trt, M.; — coll. Schneidewerkzeuge: brusi škarje in drugo skrhano rezilo, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Messerklinge, Kras- Cig., M.; ta nožič ima štiri rezila, Ip.- Erj. (Torb.).
  89. rẹzína, f. 1) die Schneide des Messers, Cig.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, C.; — das Schnittmal, C.; — 3) die Schnitte: bučo zrezati na podolgaste rezine, Vod. (Izb. sp.); ocvrte rezine, gebackene Semmelschnitten, V.-Cig.; — 4) das Abschnitzel, Cig., M.; — 5) coll. = odrezki od trt, C., Gor.- LjZv.; — 6) red pokošene trave, Tolm.- Erj. (Torb.).
  90. rẹzínica, f. dem. rezina; ein kleines Abschnitzel.
  91. rẹzír, -rja, m. rezilo, ki rabi sitarjem in košarjem, Cig., Mik.; lesena ploščica z ostrimi zobiči, da vitre na nji obrezujejo, Rib.
  92. rẹzı̑təv, -tve, f. = rezatev, der Rebenschnitt, Mur., Cig.
  93. rẹzı̑tvənik, m. die Schnitzbank, C.
  94. rẹzı̑vọ, n. der Schnitzstoff, DZ.
  95. rẹzjè, n. coll. die Abschnitzel, Cig., Jan.; bes. die Rebenabschnitzel, Cig., Jan., Dol., (rẹ̑zje) BlKr.
  96. rẹ̑zkati, -am, vb. impf. = strugati, drechseln, DZ.
  97. rẹ́zkavica, f. die Schroffheit: prehod od enega predmeta do drugega naj se vrši v zaokrogljenih črtah, a ne v rezkavici, Zv.
  98. rẹzljáč, m. der Schnitzler, Cig.
  99. rẹ̑zljaj, m. die Schnitte; r. kruha, Cig., Dol.
  100. rẹzljȃnje, n. das Schnitzen; — die Schnitzelei.

   67.939 68.039 68.139 68.239 68.339 68.439 68.539 68.639 68.739 68.839  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA