Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (68.239-68.338)

  1. rẹdkoljúdən, -dna, adj. dünn bevölkert: redkoljudne dežele, Vod. (Izb. sp.).
  2. rẹ̑dkoma, adv. selten, Cig., Jan., C.; — prim. poredkoma.
  3. rẹdkóta, f. = redkost.
  4. redkovnják, m. das Reibeisen für Rettig u. dgl., C.
  5. rẹdkozòb, -zǫ́ba, m. redkozobi, zahnarme Säugethiere (edentata), Erj. (Ž.).
  6. rẹdkozǫ̑bnik, m. ein zahnarmes Thier, Jan. (H.).
  7. rȇdkvarica, f. das Rettigweib, Cig.
  8. rédkvica, f. dem. redkva; 1) das Radieschen; — 2) die Rettigbirne, C.
  9. rédkvišče, n. das Rettigfeld (nach der Ernte), Cig., Jan.
  10. rę̑dle, adj. indecl. frisch, wacker, Trub., Dalm., Krelj; (redlih, Dict.); — prim. bav. radle, nem. redlich, Mik. (Et.).
  11. 1. redník, m. der Ernährer; izgubiti rednika v siromaštvu, Cv.; — der Nährvater, der Pflegevater; redniki, die Pflegeeltern, Cig., DZ.; — der Erzieher, Cig., Jan.
  12. 2. rẹ̑dnik, m. 1) = polza, das Reibscheit, Dol.; — 2) der Nagel im Vordertheil des Wagens, Dict., Hip. (Orb.), Cig.; — prim. rajdnik, ridnik.
  13. rednína, f. die Erhaltungs- o. Verpflegskosten, das Ziehgeld ( z. B. für ein Kind), Cig.; r. za najdence, Nov.- C.
  14. redoljúbən, -bna, adj. ordnungsliebend, Jan., nk.
  15. redoljȗbje, n. die Ordnungsliebe, Jan., Bes.
  16. rę̑doma, adv. nach der Reihe, reihenweise, in der Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); ordnungsmäßig, nach der Ordnung, Cig., Jan.
  17. redǫ́vən, -vna, adj. 1) Ordnungs-: redǫ̑vne kazni, Ordnungsstrafen, DZ.; — redovna števila, Ordnungszahlen, DZ.; — redovna vojska, die Linie, Cig., Jan., Levst. (Nauk); redovna ladja, das Linienschiff, Cig., Jan., (po češ.); — 2) ordentlich, Jan., M., C.; ordnungsliebend, ogr.- C.; redovno, in der Regel, ogr.- Valj. (Rad); — 3) Ordens-, Cig., Jan.; redovno oblačilo, das Ordenskleid, Cig., M.; redovne šole, Zv.
  18. redovı̑t, adj. regelmäßig, Z., Let., SlN.; — hs.
  19. redǫ̑vje, n. coll. die Schwaden; trava leži v redovju; r. raztepati, trositi.
  20. redovníca, f. 1) die Ordensfrau, die Ordensschwester, die Nonne, Cig., Jan.; tudi: redǫ̑vnica; — 2) der Schwaden, Cig., Jan., C., Notr., Polj.; trava leži v redovnicah, Cig.; redovnice trositi, Cig.
  21. redovník, m. der Ordensmann, der Mönch, Alas., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — tudi: redǫ̑vnik.
  22. redovnı̑ški, adj. Mönchs-, Ordens-, Jan., nk.
  23. redovnı̑štvọ, n. das Mönchthum, Jan.
  24. redūta, f. neka vojaška utrdba, die Redoute, Cig.; (tudi = maskerada).
  25. reflēktor, -rja, m. odbijalnik, der Reflector ( phys.), Cig. (T.).
  26. refōrma, f. preosnova, die Reform.
  27. reformātor, -rja, m. preosnovatelj, der Reformator.
  28. refȏško, -ška, m. neka trta in vino iz nje; der Refosco; (refóšək, Vrtov. [Vin.]).
  29. refrákcija, f. die Strahlenbrechung, die Refraction, Cig. (T.).
  30. 1. rę́ga, f. 1) der Riss, die Spalte, Habd.- Mik., Cig., Jan., Fr.- C.; posoda je imela na vseh straneh poke in rege, Cv.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, (raga) SlGor.- C.; — 3) der Streifen, (raga) Mur., SlGor.- C., Vest., Trst. (Let.); — 4) die Grimasse, Cig.
  31. 2. réga, f. 1) das Quaken, Mik.; — 2) der Laubfrosch, Mur., Cig., Jan.; zelena rega, der grüne Laubfrosch (hyla viridis), Erj. (Ž.); — 3) der Quaker, Mur.
  32. regáčica, f. 1) der Geißfuß (aegopodium podagraria), Erj. (Rok.); — 2) regačíca, der Laubfrosch, ogr.- C.
  33. regāl, m. das Regal (in der Orgel), Cig.
  34. 1. rę́gati, -am, vb. impf. ad regniti; aufbersten, sich öffnen, Cig., Jan.; zemlja rega, Cig.
  35. regȃvka, f. die Ratsche, (regalka) Navr. (Let.).
  36. rę́gəlj, -glja, m. 1) der Frosch, C.; — 2) der Wolfsfuß (lycopus europaeus), C.
  37. rę̑gəljčək, -čka, m. dem. regelj, der Frosch, C.
  38. regenerātor, -rja, m. obnavljač, der Regenerator ( phys.), Cig. (T.).
  39. regèt, -gę́ta, m. das Quaken, C.
  40. regetáča, f. 1) der Frosch, vzhŠt.- C.; — 2) die Klapper, vzhŠt.- C.
  41. regetȃljka, f. 1) die Ratsche, Vrt., BlKr.; — 2) žaba r., der quakende Frosch, LjZv.
  42. regetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) quaken; — regečoč se nasmejati, Jurč.; — 2) wie eine Elster schreien, Mur., Jan., C.; — 3) plappern, plauschen, Z., SlN., LjZv.
  43. regetúlja, f. 1) die Knarre, die Ratsche, Cig., Navr. (Let.); — 2) die Cicade, Notr.
  44. 1. rę́gica, f. dem. 1. rega; 1) eine kleine Spalte, ein kleiner Riss, SlGor.- C.; — 2) ein kleiner Streifen, (ragica) Mur., SlGor.- C.
  45. 2. rę́gica, f. dem. 2. rega, der Laubfrosch, C.
  46. regimēnt, m. polk, das Regiment.
  47. regimēntən, -tna, adj. Regiments-.
  48. regīštər, -tra, m. = register, Cig.
  49. reglína, f. ein klaffendes Loch, die Kluft, C.
  50. 2. rę̑glja, f. die Ratsche, Dol.
  51. rę̑gljaj, m. der Borst, der Sprung, der Riss, Jan.
  52. regljȃnje, n. das Quaken, das Gequake.
  53. regljáti, -ȃm, vb. impf. 1) quaken; — 2) schreien, wie die Elstern: srake regljajo, Erj. (Torb.); — 3) plaudern, Mur.
  54. regljàv, -áva, adj. quakend, quakerisch, Jan.
  55. rę̑gljəc, -gljəca, (-gəljca), m. die Kuäkente (anas querquedula), Cig., Frey. (F.).
  56. rę̑gljica, f. = regljec, Cig., Svet. (Rok.), Frey. (F.).
  57. rę́gniti, rę̑gnem, vb. pf. aufbersten, eine Spalte, einen Riss bekommen, Cig., Jan., M.; zemlja regne = se razpoka, die Erde berstet auf, öffnet sich, Cig., Mik.; drevo je regnilo, der Baum hat einen Spalt bekommen, Z.; les regne, C.; sich öffnen: rana je regnila, Lašče- Levst. (Rok.).
  58. rę́grat, m. der Löwenzahn (leontodon taraxacum); — (tudi: regrad, Mur., Cig.; regvat, jvzhŠt.; regvant, C., SlGor.; — od bav.- nem. besede: das Röhrleinkraut, Erj. (Torb.).
  59. rę́gratnik, m. das Habichtskraut (hieracium), Jan.
  60. regulātor, -rja, m. ravnavec, der Regulator ( phys.), Cig. (T.).
  61. rę̑hta, f. = reta, eine große Reiter, Cig., Jan., Nov., Gor.; sneg gre, kakor da bi ga iz rehte izsipal, ZgD.
  62. 1. rę́ja, f. 1) die Ernährung und Pflege, das Großziehen, die Zucht; živinče dati komu v rejo; v reji biti; v reji imeti; (o človeku) die Verpflegung: črednik, ki pase srenjsko živino, hodi na rejo k posameznim gospodarjem, Glas., Kras; dobre reje biti, gut genährt sein, C.; = lepe reje biti, Cv.; — die Nahrung, C.; iz zemlje rejo sesati, C.; — das Kostgeschäft: vrednostni papir se da na rejo, DZ.; — 2) svinjska r., der Schneckenklee (medicago falcata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  63. 2. rę́ja, f. das Machen, die Verfertigung, die Schaffung, ogr.- C., Mik.; reja človečjih rok, ogr.- C.; lesena reja stolarjev, ogr.- Valj. (Rad).
  64. rę̑jəc, -jca, m. 1) das Pflegekind, Mur., Cig.; — 2) der in das Haus der Frau zuheiratet, Štrek.
  65. rę́jən, -jna, adj. Zucht-; Erziehungs-, Cig., Jan.; rę̑jni oče, der Nährvater, Cig.; rejna žena vseh duš cele fare, Jap. (Prid.).
  66. reję́nčək, -čka, m. dem. rejenec; das Pflegekind; — ( der Adoptivsohn, C.).
  67. reję́nčič, m. dem. rejenec; der Pflegesohn, Jan., C., Mik.
  68. reję́nčiti, -ę̑nčim, vb. impf. in Pflege haben, erziehen, Mur.; ni imela ne očeta ne matere: njen stric jo je rejenčil, Ravn.
  69. reję́nəc, -nca, m. das Pflegekind, der Pflegesohn; kraljeva hči ga za rejenca vzame, Ravn.; — der Adoptivsohn, Dol.; — der Kostknabe, Cig., Jan.; — der Zögling, V.-Cig.
  70. rejénje, n. das Ernähren, das Großziehen, das Züchten; — das Erziehen.
  71. reję́nka, f. die Pflegetochter; — die Adoptivtochter, Dol.; — das Kostmädchen, Cig.
  72. rejílọ, n. = redilo, Mur., Vod. (Izb. sp.), Vrtov. (Km. k.).
  73. 2. rə̀jina, f. altes, rostiges Eisen, (rena) Cig., Jan., Gor.
  74. rə̀jnat, adj. rostig, Gor., Ig (Dol.); (iz: rjnat?).
  75. rejnína, f. das Futtergeld, Cig.
  76. rę̑jščina, f. das Ziehgeld, Cig., Jan.
  77. rẹ̑jta, f., Cig., Jan., Notr.; pogl. reta; — sukana r., der Ringeltanz, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  78. rèk, rę́ka, m. der Spruch, Mur., Cig.; prorokovi reki, Ravn.- Valj. (Rad); — der Satz ( gramm., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.); — die Redensart, Jan.
  79. rẹ́ka, f. der Fluss.
  80. rekácija, f. die Robinie (robinia pseudoacacia), GBrda- Erj. (Torb.); — iz: akacija.
  81. rẹ́kanje, n. das Sagen, Guts.- Cig.
  82. rẹ́kati, rẹ̑kam, vb. impf. ad reči; sagen, zu sagen pflegen, Guts.- Cig., Jan., Kor.- Mik.; tako so tudi moj ded rekali, Jurč.
  83. réklọ, n. die Phrase, Cig. (T.); — der Spruch, LjZv.
  84. rẹkokàz, -káza, m. die Flusskarte, h. t.- Cig. (T.).
  85. 1. rę̑koma, adv. satzweise, Cig. (T.).
  86. 2. rẹ̑koma, adv. stromweise: kri teče rekoma, C.
  87. rekovəc, -vca, m. die Flachsseide (cuscutta epilinum), Z., Medv. (Rok.).
  88. rekǫ́vən, -vna, adj. gang u. gäbe, gebräuchlich: ta beseda pri nas ni rekovna, Ip.- Erj. (Torb.).
  89. rekovę̑zje, n. podredbeno r., das Satzgefüge, Cig. (T.).
  90. rēktor, -rja, m. ravnatelj (v višjih šolah, na vseučilišču), der Rector.
  91. rekurīrati, -am, vb. pf. ( impf.) pritožiti se, recurrieren.
  92. rekūrz, m. priziv, der Recurs.
  93. relatīvən, -vna, adj. odnosen, oziralen, relativ.
  94. relígija, f. verstvo, die Religion, Lampe (D.).
  95. rę́lih, m. = macesen, Mur., Jan., C., Poh.; — tudi = ril, ploh, Poh.; — iz nem. Lärche (?).
  96. rę́ma, f. 1) der Rahmen, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Zettelrahmen, der Weberhaspel, V.-Cig., M., Z., Gor.; — prim. bav. rem f. der Rahmen, Štrek. (Arch.).
  97. rę̑məc, -mca, m. die Beutelmeise (parus pendulinus), Erj. (Ž.).
  98. rę̑məlj, -mlja, (-məljna), m. ein viereckiger, nicht starker Holzpfosten; die Latte bei Umzäunungen; — prim. bav. rämling, der Holzpfosten, Levst. (Rok.).
  99. remenaríca, f. die Riemersfrau, die Riemerin.
  100. remenáriti, -ȃrim, vb. impf. das Riemerhandwerk betreiben, Cig.

   67.739 67.839 67.939 68.039 68.139 68.239 68.339 68.439 68.539 68.639  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA