Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (68.039-68.138)

  1. rázvar, m. der Aufsud, Jan.
  2. razvaríti, -ím, vb. pf. aufsieden ( trans.), Jan. (H.).
  3. razvȃžati, -am, vb. impf. ad razvoziti; nach verschiedenen Seiten fahren, auseinanderfahren ( trans.); verführen.
  4. razvẹ́čiti, -im, vb. pf. den Boden herausnehmen: r. sod, C.; — prim. veka.
  5. razvẹ̑da, f. ein ausgelassener Mensch, Ip.- Mik.; — die Kokette, Notr.- Svet. (Rok.).
  6. razvedrílọ, n. die Erheiterung, die Erholung, Cig. (T.); iskati tolažbe in razvedrila v vinu, nk.
  7. razvedríti, -ím, vb. pf. erheitern, entwölken; — r. se, sich aufheitern; nebo se je razvedrilo; razvedrilo se je; — ( fig.) erheitern; r. koga; r. se.
  8. razvẹgljáti, -ȃm, vb. pf. = vegasto narediti, C.
  9. razvẹ̑jati, -jam, -jem, vb. pf. auseinanderworfeln; — auseinanderwehen, verwehen.
  10. razveljáviti, -ȃvim, vb. pf. ungiltig machen, außer Geltung, außer Wirksamkeit setzen, aufheben, Cig., Jan., DZ., nk.
  11. razvẹšálọ, n. der Strick oder die Stange zum Aufhängen und Trocknen der Wäsche, C.
  12. razvẹ́ti, -vẹ̑jem, vb. pf. zerwehen; — zerstreuen: zasmehovani smo od vseh narodov, ki si nas med nje razvel, Ravn.
  13. razvẹ̑tranəc, -nca, m. = razvetran človek, der Herabgekommene, Bes.
  14. razvẹ̑trati, -am, vb. pf. zerwehen: razvetran, zerrüttet: razvetrane razmere, SlN.
  15. razvẹ́triti, -im, vb. pf. = prevetriti, auslüften, Jan. (H.).
  16. razvę̑za, f. die Losbindung, die Auflösung, Cig., Jan.; — die Trennung, die Scheidung ( z. B. der Ehe), Cig., Jan.; — die Devinculierung, DZ.
  17. razvę́zanje, n. das Auseinanderbinden, die Losbindung.
  18. razvę́zati, -vę́žem, vb. pf. auseinanderbinden, losbinden; vrečo, zveženj r.; — r. zakon, das Eheband auflösen, Cig.; r. pogodbo, den Vertrag auflösen, Cig.; r. komu jezik, jemandem die Zunge lösen; vino mu je jezik razvezalo; — r. se, sich lösen (vom Zugebundenen); vreča, nogavica, zavratnica se razveže; — jezik se mu je razvezal, er ist gesprächig geworden.
  19. razvę́zən, -zna, adj. 1) Lösungs-, Auflösungs-, Jan. (H.); — auflösend, aufhebend; r. pogoj, Cig.; — 2) auflösbar, Jan. (H.).
  20. razvica, f. das Benedictenkraut (geum), Z., Medv. (Rok.).
  21. razvìd, -vída, m. der Durchblick, Cig., Jan.; die Evidenz: imeti v razvidu, in Evidenz halten, Cig., Levst. (Pril.), DZ., Nov.
  22. razvídən, -dna, adj. ersichtlich, evident, Cig., Jan., nk.
  23. razvídẹti, -vı̑dim, vb. pf. 1) ersehen, entnehmen; einsehen; — 2) razvidi se, es wird Tag, Jan., Dol.; šli smo z doma, ko se je bilo razvidelo, Dol.
  24. razvíhati, -ham, -šem, vb. pf. auseinanderbiegen, entfalten, DZ.
  25. razvíjati, -am, vb. impf. ad razviti; auseinanderwickeln, aufwickeln; r. zavitke; — entwickeln; r. svoje mnenje; — r. se, sich aufwickeln; zavitki se mi razvijajo; — ( pren.) r. se, sich entfalten, sich entwickeln; slovstvo se veselo razvija.
  26. razvíniti, -vı̑nem, vb. pf. = razviti, entfalten, Bes.
  27. razvı̑rati, -am, vb. impf. ad razvreti; 1) auseinandersperren: noge r., Cig.; ausbreiten, Jan.; — 2) r. se, sich ungebürlich ausstrecken, sich ungebürlich benehmen, Cig., Jan., BlKr.; len človek se rad razvira, C.; sich breit machen, Jan.
  28. razvíti, -víjem, vb. pf. auseinanderwickeln, entwickeln, entfalten; r. zastavo; — r. misel, einen Gedanken entwickeln, nk.; r. jezik, eine Sprache ausbilden, nk.; r. se, sich entfalten, sich entwickeln, nk.
  29. razvláčiti, -im, vb. pf. 1) auseinanderschleppen, zerschleppen, verschleppen; — 2) übel nachreden, verleumden, ogr.- Let.
  30. razvlȃka, f. 1) die Plackerei, V.-Cig., Jan.; posvetne razvlake, Ravn.; — 2) = razvlečene reči, das Gerümpel, Lašče- Levst., Dol.; po kotih je bilo veliko razvlake, Jurč.; stara r., altes Zeug, Cig.; — die Unordnung, V.-Cig., Jan.; — das Gewühl, Mur., Dol.; — 3) eine ausgedehnte Wirtschaft, ein ausgedehnter Grundcomplex, Dol.; ein weites Gebäude, Jan., Kr.- Valj. (Rad); no, ali ni ta razvlaka magazin? LjZv.; — nav. razlaka.
  31. razvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. auseinanderziehen; auseinanderschleppen; vse je razvlečeno po sobi, alles ist in Unordnung im Zimmer; — megle se razvlečejo, die Wolken verziehen sich, es heitert sich aus.
  32. razvlẹ̑ka, f. 1) die Verschleppung, (razleka) Mik.; — 2) die Weitschweifigkeit, Jan.; — ein weitläufiges Gebäude, Jan.; — eine weit ausgebreitete Wirtschaft, bes. mit zerstreuten Antheilen, C., M.
  33. razvnę́ti, -vnámem, vb. pf. entflammen; — ( fig.) r. komu srce; r. se, erglühen; razvnelo se mu je oko, Jurč.; razvnelo se mu je srce, nk.; r. se, in die Hitze gerathen, sich ereifern.
  34. razvòd, -vǫ́da, m. die Commission (um etwas aufzunehmen), Jan., C.; — prim. navod.
  35. razvóditi, -vǫ́dim, vb. pf. auseinanderführen, Jan. (H.).
  36. razvọ̑dje, n. die Wasserscheide, Cig. (T.), Jes., nk.
  37. razvǫ̑dnik, m. 1) der Commissär, C.; — 2) der Gefreite, DZ., SlN.
  38. razvòj, -vója, m. die Entwickelung, die Entfaltung, Cig., Jan., nk.; r. spisov, die Exrotulation, Jan. (H.); r. reke, die Stromentwickelung, Cig. (T.); — literaturni r., nk.
  39. razvojáčiti, -ȃčim, vb. pf. vojno krajino r., der Militärgrenze die militärische Verfassung nehmen, nk.
  40. razvǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. unwillig machen, Svet. (Rok.).
  41. razvọ̑ra, f. 1) = svora, der Langbaum am Rüstwagen, die Langwiede, Mur., V. ( Dol.)- Cig., (rázvora) Jan.; — 2) rázvora, der Kammbaum (in den Sägemühlen), Jan.
  42. razvotláti, -ȃm, vb. pf. zerhöhlen, zerklüften: ves razvotlan jez, Erj. (Izb. sp.).
  43. razvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) auseinanderfahren ( trans.), verführen; r. vse blago, vse ljudi; — 2) r. pot, cesto, den Weg, die Straße ausfahren, zerfahren.
  44. razvozlȃnje, n. die Lösung (eines Knotens).
  45. razvozláti, -ȃm, vb. pf. (einen Knoten) lösen, losknüpfen; — ( fig.) r. kočljivo reč, eine heikelige Sache loswickeln, nk.
  46. razvozljȃj, m. die Lösung (des Knotens), Jan. (H.).
  47. razvpíti, -vpı̑jem, vb. pf. ausschreien, an die große Glocke hängen; — r. koga, kaj, jemanden, etwas in üblen Ruf bringen, verschreien; razvpit, verschrien, verrufen.
  48. razvràt, -vráta, m. der Umsturz, Cig. (T.); — stsl.
  49. 1. razvrátən, -tna, adj. großthorig, Cig., Levst. (Zb. sp.), Erj. (Torb.).
  50. 2. razvráten, -tna, adj. subversiv, Cig. (T.); — stsl.
  51. razvrȃtnik, m. der Umsturzmann, ein Anhänger der Umsturzpartei, Cig. (T.).
  52. razvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. auseinanderwerfen, zerwerfen, Cig., Jan.; — repartieren, DZ.; — r. se, entzweigehen, sich theilen, C.
  53. razvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) auseinanderthun: vozovi so bili razvrti nakopičeni pod lopo, Jurč.; — ausbreiten, Jan.; razvrt, weit, geräumig, Dol.- Z.; — 2) = odvreti: r. kolo, Jan. (H.); — 3) razvrt, ausgelassen, muthwillig, Cig.; r. otrok, Senožeče- Erj. (Torb.); — razvrto, kunterbunt, Jan.
  54. razvŕniti, -nem, vb. pf. umkehren, C.; — zerstören: mesto r., Dalm.
  55. razvŕpati, -vȓpam, -pljem, vb. pf. = razgrebsti, auseinanderscharren: kokoši so vse razvrpale na vrtu, jvzhŠt.
  56. razvŕščati, -am, vb. impf. ad razvrstiti, Levst. (Nauk), nk.
  57. razvrščénje, n. = razvrstitev, Jan. (H.).
  58. razvrščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razvrstiti, nk.
  59. razvŕzniti, -vȓznem, vb. pf. (den Zaun) öffnen, Cig.; — r. se, sich öffnen: gošča se razvrzne, Bes.
  60. razzakǫ́niti, -kǫ̑nim, vb. pf. (ein Ehepaar) scheiden, die Ehe trennen, Cig.
  61. razzę́bati, -am, vb. impf. ad razzebsti.
  62. razzeblína, f. 1) = razpoka od mraza, Cig.; — 2) das Verwitterte, die Verwitterung, V.-Cig.
  63. razzlobíti, -ím, vb. pf. = razjeziti, r. se = razjeziti se, Jan., Dalm.
  64. razznȃk, m. ein diakritisches Zeichen, h. t.- Cig. (T.); ein charakteristisches Merkmal, DZ.
  65. razznȃmək, -mka, m. ein unterscheidendes Kennzeichen, Mur., Cig., Jan.
  66. razznániti, -znȃnim, vb. pf. allenthalben bekannt machen, veröffentlichen; r. se, bekannt werden: ime njegovo se je na daleč in široko razznanilo, Cv.
  67. razznáti, -znȃm, vb. pf. 1) unterscheiden, Guts.- Cig., Let.; — 2) r. se = razvedeti se, nk.
  68. razznȃva, f. die Unterscheidung, C.
  69. razzvenẹ́ti, -ím, vb. pf. verschallen, Jan. (H.).
  70. razžȃgati, -am, vb. pf. zersägen.
  71. razžȃlba, f. = razžalitev, C., DZ., SlN.
  72. razžaljénje, n. die Beleidigung, die Kränkung; r. časti, die Ehrenbeleidigung.
  73. razžaljìv, -íva, adj. beleidigend, kränkend; razžaljive besede.
  74. razžaríti, -ím, vb. pf. ganz glühend machen, durchglühen, Cig.; razžarjen, glühend, Cig., Erj. (Min.); — ( fig.) Duha si iskro mi razžaril, Greg.; — r. se, erglühen, Jan. (H.).
  75. razžgáti, -žgèm, vb. pf. zerbrennen; — (z zlobnim srdom) je človeško srce razžgano, Krelj.
  76. razživíti, -ím, vb. pf. beleben, erquicken, kräftigen, Mur.- Cig., Mik.; jaz hočem vas razživiti, Guts. (Res.); — r. se, sich erholen, C.; lebhaft, frisch werden, Jurč.
  77. razžrẹ́bati, -am, vb. pf. verlosen, nk.
  78. razžváliti, -žvȃlim, vb. pf. r. konja, dem Pferde das Gebiss aus dem Maule nehmen, C.
  79. razžveplíti, -ím, vb. pf. entschwefeln, Cig. (T.).
  80. razžvrkljáti, -ȃm, vb. pf. zersprudeln, Vod. (Izb. sp.).
  81. rážənj, -žnja, m. 1) der Bratspieß; kol, na katerem pečejo janjce, BlKr.; — 2) pl. ražnji, povprečne palice pri gnojnem košu, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  82. rba, f. die grüne Nussschale, Mik.
  83. rbȃd, f. ein frieselartiger Ausschlag, Notr.- SlN.; pogl. rebad, rubad.
  84. rbȃdje, n. = pašnina, Notr.- Levst. ( LjZv.).
  85. rbíka, f., Josch, pogl. rebika.
  86. ŕčati, -ím, vb. impf. knurren, schnarren, murren, M., C., Mik.
  87. rdę̑čəc, -čca, m. = droben, v kamenje se gnezdeč ptiček-pevec, menda: das Rothschwänzchen (sylvia phoenicurus), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  88. rdečehlȃčar, -rja, m. neki spodaj rdeč ptiček, Podgorci ( Dol.).
  89. rdečehlȃčnik, m. ein Mann (Soldat) mit einer rothen Hose, SlN., Zora.
  90. rdečekljùn, -kljúna, adj. rothgeschnäbelt, Cig., Jan.
  91. rdečekljȗnəc, -nca, m. der Rothschnabel, Cig.
  92. rdečẹ̑łka, f. 1) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) v družbi rastoča užitna goba rusega klobuka, Sv. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.); — 3) neka riba v Krki, (-čovka) Kostanjevica- Erj. (Torb.).
  93. rdečepécəlj, -clja, m. der Rothstiel (neko jabolko), C.
  94. rdečepę̑rka, f. ein Fisch mit rothen Flossen, die Rothfeder, Cig.
  95. rdečepę́tlja, f. neka vinska trta, C.
  96. rdečerę̑pka, f. der Gartenrothschwanz (lusciola phoenicurus), Cig., Erj. (Ž.); domača r., der Hausrothschwanz, Levst. (Nauk).
  97. rdečerǫ̑žəc, -žca, m. das Rothhorn (žival), Cig.
  98. rdečerǫ̑žka, f. das Rothhorn (žival), Cig.
  99. rdečẹ́ti, -ím, vb. impf. roth werden, sich röthen; črešnje rdeče, ogr.- C.
  100. rdečevrátən, -tna, adj. rothhalsig, Cig.

   67.539 67.639 67.739 67.839 67.939 68.039 68.139 68.239 68.339 68.439  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA