Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (67.539-67.638)

  1. razkúštrati, -am, vb. pf. zerzausen; ves razkuštran, razkuštranih las, Jurč.; tudi: razkuštráti.
  2. razkuzmáti, -ȃm, vb. pf. = razkosmati, zerzausen, Dol.; gladi si razkuzman črni podbradek, Jurč.; razkuzman berač, LjZv.
  3. razkȗžba, f. die Desinfection, Cig. (T.), DZ., Nov.
  4. razkuževȃłnica, f. das Desinfectionslocale, DZ.
  5. razkužílọ, n. das Desinfectionsmittel, Cig. (T.), DZ.
  6. razkúžiti, -im, vb. pf. desinficieren, Cig. (T.), DZ., Erj. (Min.), nk.
  7. razkvadrováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) die Quadratwurzel ausziehen, Cel. (Ar.).
  8. razlȃga, f. die Auseinandersetzung, die Erklärung, die Auslegung.
  9. razlagȃtelj, m. der Ausleger, der Erklärer, Cig.
  10. razlȃgati, -am, vb. impf. ad razložiti; 1) auspacken, auskramen; blago r.; — zerlegen, Cig. (T.); — analysieren, Cig. (T.); — 2) auseinandersetzen, auslegen, erklären.
  11. razlagȃvəc, -vca, m. der Ausleger, der Deuter, der Erklärer.
  12. razlȃka, f. = razvlaka, das Gerümpel (tudi: rázlaka), Levst. (Zb. sp.), LjZv.
  13. razlaščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razlastiti, DZ.
  14. razlèg, -lę́ga, m. das Hallen, der Wiederhall, V.-Cig., M.; nobenega razlega nisem čul, LjZv.
  15. razlẹ́ganje, n. das Hallen, das Schallen.
  16. razlę́gəł, -gla, adj. ausgedehnt, Jan.
  17. razlèt, -lę́ta, m. die Explosion, Cig. (T.), DZ.
  18. razlę́tən, -tna, adj. Explosions-, nk.
  19. razlı̑čək, -čka, m. die Abart, die Spielart, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  20. razlíčən, -čna, adj. ungleichartig, verschieden.
  21. razlı̑čje, n. die Verschiedenheit, der Contrast, Cig., Jan., Cig. (T.).
  22. razlı̑ka, f. der Unterschied, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; razlika mika, Zv.; — rázlika, kajk.- Valj. (Rad).
  23. razlikovȃnje, n. die Unterscheidung, nk.
  24. razlikováti, -ȗjem, vb. impf. unterscheiden, r. se, sich unterscheiden, nk.; — hs.
  25. razlı̑tək, -tka, m. die verschüttete Flüssigkeit: razlitke po mizi pobrisati, LjZv.
  26. razlíti, -líjem, vb. pf. auseinandergießen, allenthalben ausgießen; — ausschütten, verschütten; pol kupice vina r.; r. se, sich ergießen; žolč se mu je razlil, die Galle gieng ihm über; — razlẹ̑jem, kajk.- Valj. (Rad); -lẹję́m, ogr.- Valj. (Rad).
  27. razlı̑v, m. der Erguss, Cig.
  28. razljútiti, -ljȗtim, vb. pf. erzürnen, empören, r. se, ergrimmen, Cig., Jan., nk.; — hs.
  29. razlǫ́čati, -am, vb. impf. ad razločiti; unterscheiden, nk.; zakon razloča, katere stvari pristoje temu odboru, katere občinam, Levst. (Nauk).
  30. razlǫ̑čba, f. die Absonderung, Cig.
  31. razlǫ̑čək, -čka, m. der Unterschied; — z razločkom povedati = razločno p., deutlich sagen, Svet. (Rok.).
  32. razlǫ́čən, -čna, adj. 1) scheidbar, trennbar, Jan. (H.); — 2) unterscheidbar: deutlich; razločno govorjenje; razločno povedati, govoriti, učiti; — 3) = različen, ogr.; — 4) = odločilen, entscheidend, Cig.; — 5) razločno, einzeln, Krelj.
  33. razlǫ́čenje, n. 1) die Trennung, (razločenjè) ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Unterscheidung, kajk.- Valj. (Rad).
  34. razločeváłən, -łna, adj. unterscheidend, Jan. (H.).
  35. razločevȃnje, n. das Trennen; — das Unterscheiden.
  36. razločíłən, -łna, adj. unterscheidend, Unterscheidungs-, nk.; razločı̑łnọ znamenje, DZ.
  37. razločílọ, n. das Unterscheidungszeichen, Cig., DZ.
  38. razločı̑təv, -tve, f. die Trennung, die Scheidung, Jan., nk.; — die Unterscheidung, Jan., nk.
  39. razlǫ́čiti, -im, vb. pf. 1) trennen, scheiden, absondern; (drugi me čejo) z ljubim razločiti, Npes.-K.; — chemisch auflösen, Cig., Jan.; — r. se, scheiden, auseinandergehen, Cig.; po tem pomenku sta se poslovila in razločila, LjZv.; — r. se z detetom, entbunden werden, Cig.; — 2) unterscheiden; modro od zelenega r.; erkennen: v temi nisem mogel razločiti, kdo je bil; — 3) entscheiden, Cig. (T.); boj r., Npes.- Cig.; v imenu vsega naroda r. kaj, Vod. (Izb. sp.).
  40. razločljìv, adj. 1) = razločen 1), zertrennbar, Jan. (H.); — 2) = razločen 2), unterscheidbar, Cig.
  41. razločník, m. der Schiedsrichter, Dict., Hip. (Orb.), C.
  42. razlòg, -lǫ́ga, m. der Grund, Cig., Jan., nk.; rázlog, Valj. (Rad); z razlogom, brez razloga, mit, ohne Grund, LjZv.; — stsl.
  43. razlǫ̑ga, f. die Auslage, der Auslagekasten, Jan. (H.).
  44. razlòk, -lǫ́ka, m. 1) der Unterschied, Ravn.- Cig.; — 2) die Unterscheidung: brez rázloka, ohne Verstand, Dol.- Mik.; — 3) die Entscheidung, DZ.
  45. razlǫ̑ka, f. 1) die Trennung, C.; — 2) die Unterscheidung, C., kajk.- Valj. (Rad); — 3) die Entscheidung, Cig. (T.), DZ.
  46. razlòm, -lǫ́ma, m. das Entzweibrechen, der Bruch, Cig.
  47. razlǫ̑mək, -mka, m. das Bruchstück, M.
  48. razlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. zerbrechen; na drobne kosce r. palico; — r. se, zerbrechen ( intr.).
  49. razlǫ̑žba, f. 1) die Auslage, die Ausstellung, Jan. (H.); — 2) die Darstellung, die Erklärung, Cig. (T.), DZ.
  50. razlǫ́žən, -žna, adj. 1) zerlegbar, Cig. (T.), DZ.; — 2) verständlich, deutlich, Mur., Jan.; razložno govoriti, Burg.; r. pridigati, Polj.; — 3) r. človek = človek, ki zna vsako stvar dobro razložiti, Svet. (Rok.); — 4) rationell, Cig. (T.).
  51. razložı̑təv, -tve, f. die Auseinandersetzung, die Erklärung, nk.
  52. razložíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderlegen; r. blago; — zur Schau ausstellen; — 2) auseinandersetzen, darlegen, erklären.
  53. razložník, m. der Aussteller, C.
  54. razlúčati, -am, vb. pf. auseinanderschleudern, zerschleudern.
  55. razlúpati, -am, vb. pf. zerbrechen, Prip.- Mik.; — hs.
  56. razlúščiti, -im, vb. pf. schälen: ( fig.) uganko r., ein Räthsel errathen, Zv.
  57. razmagnētiti, -im, vb. pf. entmagnetisieren, Cig. (T.).
  58. razmàh, -máha, m. die Schwingungsweite, die Amplitude ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Žnid., LjZv.; dober r. imeti, gut auswerfen (vom Perpendikel), Cig.
  59. razmáhati, -am, vb. pf. auseinanderschlagen: narodni duh je bil že krepko razmahal peroti, Zv.; — ogenj r. = mahaje razpihati, anfachen, Cig.
  60. razmáhniti, -mȃhnem, vb. pf. peroti r., die Flügel ausbreiten, SlN.
  61. razmájati, -jam, -jem, vb. pf. wackelig o. wankend machen; r. se, wackelig werden, zu wackeln anfangen: zob se mi je razmajal; — jezik se mu je razmajal, er ist gesprächig geworden; — erschüttern, nk.
  62. razmàk, -máka, m. der Abstand, h. t.- Cig. (T.), DZ.
  63. razmȃka, f. die Aufweichung durch eine Flüssigkeit, V.-Cig.
  64. razmȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad razmočiti; in einer Flüssigkeit weich machen, zerweichen, aufweichen.
  65. razmalíčiti, -ı̑čim, vb. pf. in: r. se, moralisch verderben, ausarten, Kras, Ip., Dol.- Erj. (Torb.); — prim. it. malizia, die Bosheit, die Tücke, Erj. (Torb.).
  66. razmalíti, -ím, vb. pf. in einzelne kleine Stücke theilen, zerkleinern, Cig.
  67. razmáljati, -am, vb. impf. ad razmaliti; zerkleinern, Cig.; r. kruh med otroke, Brot in kleinen Stücken unter Kinder austheilen, Cig.; — r. se, sich verkrümeln, Cig.
  68. razmȃtati, -am, vb. impf. ad razmotati; = razmotavati, zu entwirren suchen, Zora.
  69. razmȃtrati, -am, vb. impf. ad razmotriti, nk.; — hs.
  70. razmàz, -máza, m. ein verzärteltes Kind, Jan. (H.).
  71. razmázati, -mȃžem, vb. pf. 1) auseinanderstreichen, zerschmieren; — 2) verzärteln, Jan.; razmazan otrok, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  72. razmázən, -zna, adj. schmierig: razmazna zemlja, C.
  73. razmázniti, -mȃznem, vb. pf. zerquetschen, Cig.
  74. razməčkáti, -ȃm, vb. pf. zerquetschen; zerknittern.
  75. razmehčáti, -ȃm, vb. pf. zerweichen, weich machen; r. se, weich werden.
  76. razmę̑ja, f. die Grenzscheide, Cig., Jan., Cig. (T.); magnetna r., die magnetische Indifferenzzone, Sen. (Fiz.).
  77. razmę̑jək, -jka, m. die Grenzscheide, Cig., Jan., Raič (Slov.).
  78. razmejíłən, -łna, adj. Scheide-: razmejı̑łnọ pogorje, das Scheidegebirge, Jan. (H.).
  79. razmejı̑təv, -tve, f. die Grenzscheidung, Cig.
  80. razmejíti, -ím, vb. pf. durch eine Grenze scheiden, Cig.
  81. razməkətáti, -ətȃm, -káčem, vb. pf. zerrütteln, zerrütten, Cig.; nečisti duh njega razmekače, Trub.
  82. razməkníti, -máknem, vb. pf. auseinanderrücken; — erweitern; — r. se, auseinanderrücken ( intr.); zid se razmakne, in gost gre skozenj, LjZv.; hribi se razmaknejo, Zora.
  83. razmẹ̑nək, -nka, m. das Gespräch, SlN.
  84. razmənı̑šba, f. die Säcularisierung (eines Mönches), Cig.
  85. razməníšiti, -ı̑šim, vb. pf. (einen Mönch) säcularisieren, Cig.; razmenišen redovnik, DZkr.
  86. razmẹ́njati, -am, vb. pf. wechseln; denar r., Cig.
  87. razmèr, -mę́ra, m. das Verhältnis, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid., DZ.; — stsl.
  88. razmę̑r, f. = obmer, die Dimension, Jan.
  89. razmę̑ra, f. das Verhältnis, Cig., Jan., nk.
  90. razmę̑rək, -rka, m. 1) = razmera, das Verhältnis, Cig.; — 2) das Gutgewicht, Cig. (T.).
  91. razmę́rən, -rna, adj. 1) verhältnismäßig, Cig., Jan., nk.; — 2) Verhältnis-: razmę̑rni račun, die Verhältnisrechnung, Jan. (H.).
  92. razmerílọ, n. die Bemessung: r. davka, DZ.
  93. razmerína, f. das Gutgewicht, Cig. (T.).
  94. razmerı̑təv, -tve, f. die Ausmessung, Levst. (Cest.).
  95. razmę́riti, -mę̑rim, vb. pf. abmessen, ausmessen; gozde r. in razdeliti, Jurč.; r. davke, die Steuern bemessen, DZ.
  96. razmerjávati, -am, vb. impf. ad razmeriti, Levst. (Cest.).
  97. razmę̑rje, n. das Verhältnis, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Cel. (Ar.), nk.
  98. razmę̑rnik, m. das Verhältniswort, die Präposition, Jan., Levst. (Sl. Spr.).
  99. razmẹ́šati, -am, vb. pf. aufmischen, durcheinandermischen, aufrühren.
  100. razmèt, -mę́ta, m. 1) die Zerstreuung ( phys.), Cig. (T.); r. svetlobe, Sen. (Fiz.), Žnid.; — 2) der Schutt, Mur., Cig.

   67.039 67.139 67.239 67.339 67.439 67.539 67.639 67.739 67.839 67.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA