Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (67.239-67.338)

  1. razčíliti, -im, vb. pf. munter machen, auffrischen, C.
  2. razčíniti, -čı̑nim, vb. pf. zerlegen, zertheilen, Z.; — ausdärmen, Cig.; — aussondern, Cig.
  3. razčínjati, -am, vb. impf. ad razčiniti, Cig., M., Danj. (Posv. p.).
  4. razčlovẹ́čiti, -ẹ̑čim, vb. pf. entmenschen, Cig.
  5. razčǫ́hati, -am, vb. pf. zerstriegeln, Cig.; aufkratzen, Jan.
  6. razdȃjanje, n. das Vertheilen.
  7. razdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad razdati, vertheilen, verschenken.
  8. razdajȃvəc, -vca, m. der Vertheiler, der Ausspender, Cig.
  9. razdȃjən, -jna, adj. razdajni kraj, der Ausgabeort, DZ.
  10. razdáleč, adv. entfernt, Cig. (T.); r. biti, abstehen, Cig. (T.), Svet. (Rok.); dosti sva razdaleč, wir sind voneinander genug entfernt, Levst. (Rok.).
  11. razdȃlja, f. die Entfernung, der Abstand, Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.), Sen. (Fiz.).
  12. razdaljína, f. die Distanz, Levst. (Cest.), LjZv.
  13. razdaljšílọ, n. r. področja, die Erweiterung des Wirkungskreises, DZ.
  14. razdaníti, -ím, vb. pf. hell machen, Mur., Cig.; šola mladeniču glavo razdani, Slom.; — r. se, taghell werden, Mur., Jan.
  15. razdȃnje, n. die Verspendung, Cig.
  16. razdáti, -dám, vb. pf. ausgeben, vertheilen, verschenken; — r. se, sich ganz ausgeben, Cig.; vsega premoženja se je bila razdala, Ravn.- Mik.
  17. razdȃva, f. die Ausgabe ( z. B. der Briefe), Jan.
  18. razdȃvək, -vka, m. = trošek, die Ausgabe, Cig.
  19. razdẹjȃnje, n. die Zerstörung.
  20. razdẹjáti, -dẹ̑jem, -dẹ́nem, vb. pf. 1) auseinanderlegen, auseinanderthun; r. obleko (aufknöpfen), Rez.- C.; razdejan, ordnungslos, Cig.; — 2) zerstören, Cig., Jan., M., Dalm., Krelj, nk.; hudobni ljudje razdenejo mesto, Škrinj.- Valj. (Rad); Madjanci vse razdenejo, kamor so prišli, Ravn.- Valj. (Rad); Jeruzalem so razdejali, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
  21. razdẹjȃva, f. die Zerstörung, Cig., Jan., Zora, Bes.
  22. razdẹjȃvəc, -vca, m. der Zerstörer, C., Krelj.
  23. razdẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Vertheilung, Dict., Cig., Jan.; premoženje pojde na razdel, das Vermögen unterliegt der Theilung, Npes.- Cig.; — 2) die Abtheilung, der Theil, der Abschnitt, Mur., Cig., Jan.
  24. razdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. zerarbeiten, Cig.; r. koga kakor jastreb s svojimi kremplji, Jap. (Prid.); — testo r. = razbliniti, Polj.; — razdelan, müde, C.
  25. razdẹ̑łba, f. die Zertheilung, die Vertheilung, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.; die Eintheilung, Cig. (T.), Zora, DZ.
  26. razdẹ̑łbən, -bna, adj. Theilungs-: razdelbno pravilo, die Theilregel, Cig. (T.), Cel. (Ar.); razdelbni račun, die Theilrechnung, Cig. (T.); razdelbna obravnava, das Theilungsverfahren, DZkr.
  27. razdẹ̑łək, -łka, m. die Abtheilung, der Theil, der Abschnitt, Mur., Cig., Jan., nk.; die Classe, Cig., Cel. (Ar.); die Kategorie, Cig.; — voleči r., der Wahlkörper, Levst. (Nauk), DZ.
  28. razdẹ́łən, -łna, adj. 1) Theilungs-: razdẹ̑łnọ pismo, die Theilungsurkunde, Cig.; — 2) theilbar, Cig., Jan.
  29. razdẹlíšče, n. der Sonderungsort, Cig.
  30. razdẹlı̑tən, -tna, adj. Eintheilungs-, Cig.
  31. razdẹlı̑təv, -tve, f. die Theilung, die Eintheilung, die Vertheilung; r. na troje, die Dreitheilung, Cig. (T.); r. na stopnje, die Gradeintheilung, Cig. (T.); davčna r., die Steuerumlage, Cig., Jan., Levst. (Pril.); davčne razdelitve na vso deželo, die Landesumlagen, Levst. (Pril.).
  32. razdẹlíti, -ím, vb. pf. zertheilen; na dvoje r., halbieren; — dividieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — eintheilen, Jan., Cig. (T.); davek r., die Steuer umlegen, Cig., Jan., Cig. (T.); — vertheilen, ausspenden; denar r. med ubožce.
  33. razdẹljevȃłnik, m. der Vertheiler: r. (pare), die Steuerung bei der Dampfmaschine ( mech.), Cig. (T.).
  34. razdẹljevȃnje, n. das Zertheilen; das Vertheilen.
  35. razdẹljìv, -íva, adj. 1) distributiv, Cig. (T.); — 2) = razdelen, theilbar, Cig., Jan.
  36. razdẹ̑łnik, m. der Zertheiler, Guts.- Cig.; — der Vertheiler, der Spender, Dict.; razdelniki skrivnosti božjih, Krelj; — der Vertheilungsschieber ( mech.), DZ.
  37. razderína, f. das Loch ( z. B. in der Kleidung), C.
  38. razdẹ́ti, -dẹ̑jem, (-dẹ̑m), -dẹ́nem, vb. pf. = razdejati; 1) auseinanderlegen, Cig.; — zergliedern, Cig.; — 2) zerstören, Z.; razuma ne razdeje, Krelj; — zugrunde richten: on je do dobrega razdet, sin ga je razdel, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
  39. razdẹ̑va, f. 1) die Obduction, Cig., C.; razdeva mrličev, DZ.; — 2) die Zerstörung, Cig., Jan., C.
  40. razdẹ́vanje, n. 1) das Auseinanderlegen, Cig., M.; — r. sena, das Heustreuen, Jarn.; — 2) das Zerstören, Cig., M., nk.
  41. razdẹ́vati, -am, vb. impf. ad razdeti, razdejati; 1) auseinanderlegen, zerlegen, auseinanderthun, Mur., Cig.; vojake r. na stan (einquartieren), Levst. (Nauk); decomponieren, Cig. (T.); zergliedern, anatomieren, (truplo, mrliča) r., obducieren, Cig., nk.; — r. seno, Heu streuen, Jarn.; — 2) zerstören, vernichten, Cig., Jan., M., nk.; — 3) r. se, stolz thun, Jarn. (Rok.).
  42. razdẹvȃvəc, -vca, m. der Zerstörer, Dict., Cig., Jan., C.
  43. razdẹvȃvka, f. die Zerstörerin, Cig.
  44. razdẹ̑vək, -vka, m. die Zerstörung, C.
  45. razdẹ́vən, -vna, adj. Obductions-: razdẹ̑vnọ poročilo, der Obductionsbefund, Cig.
  46. razdiráłən, -łna, adj. zerstörend, destructiv, Cig.
  47. razdı̑ranje, n. das Zerstören.
  48. razdı̑rati, -am, vb. impf. ad razdreti; zerstören, niederreißen; streho r.; zerlegen: voz r., Št.- C.; — umstoßen, rückgängig machen; ženitev r., Z.; — besprechen, erwägen; kako modro ukrepati in r., Jurč.; imenitna opravila r., Kod. (Mar.); neumevne reči r., Zora; prazne besede r., unnütze Worte verlieren, Jan., Levst. (Zb. sp.), Erj. (Izb. sp.).
  49. razdiràv, -áva, adj. reißend, Volk.- M.; r. volk, Trub., Schönl.
  50. razdı̑ravəc, -vca, m. Zerstörer.
  51. razdı̑ravka, f. die Zerstörerin.
  52. razdirljìv, -íva, adj. 1) parteisüchtig, Jan. (H.); — 2) = razrušen, zerstörbar, Cig.
  53. razdirúh, m. der Umsturzmann, C.
  54. razdníti, -ím, vb. pf. sod r., dem Fasse den Boden herausnehmen, Cig.
  55. razdǫ̑bje, n. der Zeitraum, die Periode, der Zeitabschnitt, Cig. (T.), C., DZ., Nov., SlN.; volilno r., die Wahlperiode, DZ.
  56. razdȏłžba, f. 1) die Tilgung, die Amortisierung einer Schuld, Cig., DZ.; — 2) die Entlastung eines Angeklagten, Cig.
  57. razdȏłžbən, -bna, adj. Amortisations-: razdolžbni delež, DZkr.
  58. razdółžən, -žna, adj. 1) Tilgungs-, DZ.; razdȏłžni črtež, der Amortisationsplan, DZ.; razdolžni zalog, der Tilgungsfond, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) Entlastungs-, Cig.; r. svedok, der Entlastungszeuge, Cig.
  59. razdołževáti, -ȗjem, vb. impf. von Schulden befreien, Cig.
  60. razdołžíłən, -łna, adj. Tilgungs-, Amortisations-, DZ.; razdołžı̑łni črtež, der Amortisationsplan, DZ.
  61. razdołžílọ, n. die Amortisation, die Tilgung (einer Schuld): r. državnega priplatka, die Tilgung des Staatszuschusses, DZ.
  62. razdołžı̑təv, -tve, f. die Tilgung (einer Schuld), Cig., Jan.
  63. razdołžíti, -ím, vb. pf. 1) von Schulden befreien, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; — r. se, sich schuldenfrei machen, Cig.; — 2) von einer Schuld freisprechen, Cig.
  64. razdołžnína, f. die Tilgungsquote, DZ.
  65. razdonẹ́ti, -ím, vb. pf. verklingen, Cig.; = r. se, Šol.
  66. razdòr, -dóra, m. 1) die Zerstörung, Cig.; — 2) die Spaltung, der Zwiespalt, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  67. razdrȃbljati, -am, vb. impf. ad razdrobiti; zerbröckeln, Mur., Zora; zerkleinern, DZ.; — resolvieren ( math.), Cig.
  68. razdráhanəc, -nca, m. ein schlumpiger Mensch, Cig.
  69. razdráhati, -ham, -šem, vb. pf. Gebundenes lösen, lockern, r. se, locker werden (o obleki): (n)obenemu se pas ne razdraše od njegovih ledovij, Dalm.; razdrahan, schlumpig, Cig.; — prim. razdrasati.
  70. razdrámiti, -im, vb. pf. munter machen, den Schlaf vertreiben: r. koga, se, Z., Fr.- C.
  71. razdrápati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) zerkratzen, zerritzen; ves razdrapan po licu, jvzhŠt.; — 2) zerfetzen, Mur., Cig., Jan.; razdrapan, zerlumpt, Vrt.; ves razdrapan hodi, jvzhŠt.
  72. razdrášiti, -im, vb. pf. = razdrasati, C.
  73. razdrȃžək, -žka, m. die aufreizende Ursache, V.-Cig.
  74. razdrážən, -žna, adj. reizbar, erregbar, Cig. (T.); živci so slabi in razdražni, Erj. (Izb. sp.).
  75. razdrážiti, -im, vb. pf. reizen, aufreizen, erregen, otroka, psa r.; živce r., nk.; — verhetzen, Cig., Jan.
  76. razdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. auseinanderreißen, zerstören; hišo, most r.; kolo teče do razdrtega, t. j. dokler se ne razdere, Notr.; ( prim. krajno ime: Razdrto); — rückgängig machen, aufheben: meno, kupčijo, pogodbo, ženitev, prijateljstvo r.; r. se, rückgängig werden, sich zerschlagen; — r. se s kom, mit einem brechen, sich mit ihm zerwerfen, Cig.; — r. katero, zum besten geben, Jan.; starejšina je nekatero neumno in smešno razdrl, Jurč.; kakšno prav žaltavo r., Levst. (Zb. sp.).
  77. razdrẹvíti, -ím, vb. pf. auseinandertreiben, Z.; nevihta se je razdrevila, das Gewitter hat sich verzogen, Z.
  78. razdrę́zati, -drę̑zam, vb. pf. = drezaje razdejati, zerstochern, Cig.
  79. razdrę́žen, adj. ( part.) = razdrasan, razgaljen, C.
  80. razdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. auseinanderreiben, zerreiben, M.; wund reiben, Cig.; krasto r. (abschürfen), Cig.
  81. razdŕmati, -dȓmam, -mljem, vb. pf. zerrütten, Šol., C.; erschüttern, C., Z.
  82. razdrobíti, -ím, vb. pf. zerkleinern, zerbröckeln, zermalmen; r. se, in Brocken zerfallen, zerbröckeln ( intr.); — resolvieren ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  83. razdȓtəv, -tve, f. die Zerstörung, C., Ravn.
  84. razdrtı̑ja, f. 1) die Zerstörung, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Zwist, Mur.
  85. razdrtína, f. 1) die Zerstörung, die Zertrümmerung; — 2) ein verwüsteter, öder Ort, die Trümmer, Cig.; — 3) der Zwiespalt, Dalm.- Valj. (Rad).
  86. razdŕtje, n. 1) die Ruine, die Trümmer, Cig., C.; — 2) der Riss, Trub.; das Loch (im Kleide), C.
  87. razdrȗzgati, -am, vb. pf. zerquetschen.
  88. razdrúzniti, -drȗznem, vb. pf. zerdrücken, zerquetschen, Mur.
  89. razdrúžati, -am, vb. impf. ad razdružiti; trennen, Zv.; občine r., die Gemeinden auseinanderlegen, Levst. (Nauk).
  90. razdrȗžba, f. die Auflösung (einer Vereinigung), Levst. (Pril., Cest.), DZ.; — die Dissociation ( chem.), Cig. (T.); — die Disjunction ( gramm., phil.), Cig. (T.); — die Veruneinigung, Cig.
  91. razdrúžən, -žna, adj. trennbar, Cig. (T.); razdružno sestavljene besede, trennbar zusammengesetzte Wörter, Cig. (T.).
  92. razdružíłən, -łna, adj. auflösend: razdružı̑łna razsodba, DZ.; — disjunctiv ( gramm., phil.), Cig. (T.); — separatistisch, Cig.
  93. razdružı̑təv, -tve, f. die Auflösung (einer Vereinigung), die Trennung, Jan. (H.).
  94. razdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. entzweien, trennen, scheiden, auflösen, Dict., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; r. se s kom, mit jemandem brechen, Cig.
  95. razdružljìv, -íva, adj. separatistisch, Cig., Jan.
  96. razdvȃjanje, n. die Zweitheilung: r. reke, die Gabelung, die Bifurcation des Flusses, Cig. (T.).
  97. razdvȃjati, -am, vb. impf. ad razdvojiti; entzweien, trennen, nk.; — r. se, sich gabeln: reka se razdvaja, Cig. (T.).
  98. razdvę́čiti, -im, vb. pf. zerkauen, Dict.; dva zrna brinja r., Vod. (Izb. sp.).
  99. razdvòj, -dvója, m. die Entzweiung, V.-Cig., M., SlN.; der Zwist, C.
  100. razdvǫ̑jba, f. 1) die Zweitheilung, Cig. (T.), Let.; — 2) die Trennung, der Zwiespalt, Nov.- C.

   66.739 66.839 66.939 67.039 67.139 67.239 67.339 67.439 67.539 67.639  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA