Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (67.139-67.238)

  1. ravnolíčən, -čna, adj. = istoličen, C.
  2. ravnomę́rən, -rna, adj. = someren, ebenmäßig, Cig., Jan., C.
  3. ravnomę̑rje, n. = somerje, das Ebenmaß, Cig., Jan., Nov.
  4. ravnotę̑žje, n. = enakotežje, das Gleichgewicht, Cig., Jan., C., nk.
  5. ravnotína, f. = ravnota 2), Levst. (Cest.).
  6. ravnovȃžje, n. = ravnovisje, Jan.
  7. rȃvš, m. das Alpenröslein (rhododendron), Cig., Jan., Tuš. (R.), Josch; — prim. bav. alben-rausch.
  8. 1. rȃvšəlj, -šlja, (-šəljna), m. eine Art Netz; — prim. nem. Reuse, bav. reuschen, Levst. (Rok.).
  9. rȃvšje, n. coll. = ravš, Bes., Nkol.
  10. rȃz, m. 1) ein Kreis in etwas Weiches gemacht, BlKr.- Mik.; — 2) das Streichholz beim Getreidemessen, Cig. (T.), BlKr.; (tudi hs.).
  11. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
  12. ráza, f. 1) die Ritze, die Spalte, Nov., Rihenberk, Vreme- Erj. (Torb.), Štrek.; Rolandova r., der Rolandspalt, Silvijeva r., der Sylvische Spalt, Erj. (Som.); — 2) der Strich ( min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — raze v obličju, die Züge im Gesichte, V.-Cig.; moške raze, Glas.; — 3) neka riba: der Engelroche, Cig.
  13. razáłən, -łna, adj. Streich-: razȃłna mera, das Streichmaß, Cig. (T.).
  14. razálọ, n. 1) das Streichholz (beim Messen des Getreides), Cig. (T.); — 2) das Nivellierinstrument, Cig. (T.).
  15. razapnína, f. der Regenschirm, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  16. razȃra, f. nav. pl. razare, die am Ende des Ackers quer gezogenen Furchen, C., Mik.
  17. razȃrati, -am, vb. impf. ad razorati; auseinanderpflügen, Mur.; — zerwühlen, zerrütten, Z.
  18. razȃrjati, -am, vb. impf. = razarati, Jan., Slom.- C.
  19. rázati, -am, vb. impf. 1) streichen (beim Messen des Getreides), Cig., BlKr.- M.; — razana mera, gestrichenes Maß, BlKr.- M.; — 2) horizontal machen, h. t.- Cig. (T.).
  20. razbȃdati, -am, vb. impf. ad razbosti, zerstechen, Cig.
  21. razbávljati, -am, vb. impf. 1) reizen, anstänken, C.; — 2) ( intr.) poltern, C.
  22. razbẹ̀g, -bẹ́ga, m. die Flucht nach allen Seiten, Mur.
  23. razbẹ́gati, -am, vb. impf. ad razbegniti; nav. r. se, auseinanderfliehen, Mik.
  24. razbẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. auseinanderfliehen, Mur.; = r. se, Cig., Jan.
  25. razbẹ́liti, -im, vb. pf. glühend machen, glühendheiß machen; železo r.; razbeljena peč; — r. se, glühend werden, glühendheiß werden; — razbeljen, stark erhitzt; ves razbeljen je prišel; ( pren.) zornig, C.
  26. razbəzáti, -ȃm, vb. pf. zerstochern, Cig.
  27. razbezljáti, -ȃm, vb. pf. bezljaje razbežati, sich verlaufen (o živini), Jan.; = r. se, Cig.
  28. razbẹ́žati, -ím, vb. pf. auseinanderfliehen, Mur., Jan.; nav. r. se.
  29. razbíčiti, -bı̑čim, vb. pf. zerpeitschen, zerbleuen, Cig.
  30. razbijáč, m. 1) der Schotterschlägel, Levst. (Cest.); — 2) der Flocker, der die Wolle zu Flocken klopft, Cig.; — 3) der Polterer, ogr.- C., Št.
  31. razbijálọ, n. das Sprengstück, die Petarde, Cig., DZ.
  32. razbíjanje, n. das Zerschlagen, das Zerstören; — das Pochen, das Poltern.
  33. razbíjati, -am, vb. impf. ad razbiti; 1) zerschlagen; kamenje r.; — kovino r., das Metall quetschen, mit dem Hammer ausdehnen, Cig.; volno r. = raztepavati, Cig.; — r. se, brechen (o valovih), Cig., Jan.; — 2) poltern, lärmen; kaj tako razbijaš? po glavi mi razbija, es tobt mir im Kopfe, Cig.; — kruh po njem razbija = der Hafer sticht ihn, Cig.
  34. razbijávati, -am, vb. impf. = razbijati, zerschlagen, ogr.- Valj. (Rad).
  35. razbijȃvəc, -vca, m. 1) der Zerschlager, der Zerstörer, M.; — 2) der Polterer, der Lärmer, Cig.
  36. razbíranje, n. das Auseinanderklauben, Cig., M.; — das Unterscheiden, Cig. (T.); pred Bogom ni razgledovanja ali razbiranja v človekih, Krelj.
  37. razbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad razbrati; auseinanderklauben, M.; sortieren, Cig.; unterscheiden, Jan., Cig. (T.); pisma r., lesen, Npes.- C.; — erwägen: v srcu kaj r., Levst. (Zb. sp.); nachdenken, Jan.
  38. razbíravəc, -vca, m. der Sortierer, M.
  39. razbíti, -bı̑jem, vb. pf. zerschlagen, zerstören; r. kaj na drobne kosce; vse po hiši r.; razbita (razbijena, Trub.) posoda; po vsem životu r., zerprügeln; ves razbit; vojsko r., das Heer vernichten, Levst. ( SlN.); glavo si r., sich den Kopf zerschlagen; — dvom r., den Zweifel benehmen, Cig.; — r. se, zerschlagen werden, zerfallen, scheitern; ladja se je razbila; ( fig.) pogajanje se je razbilo, Cig., Šol., nk.; brechen (o valu), Cig.
  40. razbı̑tine, f. pl. die Bruchstücke, die Trümmer, Cig.
  41. razbítje, n. die Zerstörung; — die Niederlage, Cig.
  42. razblážiti, -im, vb. pf. selig stimmen: ves razblažen, ganz beseligt, Erj. (Izb. sp.).
  43. razblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ausschwatzen, Z.
  44. razblékniti, -blę̑knem, vb. pf. usta r., den Mund aufthun, Zv.
  45. razblíniti, -im, vb. pf. durch Walzen, Schlagen u. dgl. breiter machen, platt schlagen, M., Z., Lašče- Erj. (Torb.); — etwas breit treten ( fig.), allzuausführlich behandeln, Cig. (T.), nk.; r. kako stvar, kakor testo pod valčkom, Levst. (Zb. sp.).
  46. razblǫ̑da, f. die Wollust, C., Z.
  47. razbǫ̑bnati, -am, vb. pf. austrommeln, mit Trommelschlag bekannt machen, Cig.; — ausplauschen, Z.
  48. razbọ̑dckati, -am, vb. pf. zersticheln, Cig.
  49. razboháti, -ȃm, vb. pf. 1) svinjo r., die Haut mit dem Speck dem Schweine abnehmen, Z.; — 2) entzweiquetschen, Cig.; razbohano sadje, Cig.; — 3) breitquetschen: žaba telebi na tla in razbohana pomoli vse štiri od sebe, Glas.; — 4) svinje r., die Schweine mästen, C.
  50. razbòj, -bója, m. 1) r. (ladje), der Schiffbruch, C.; — 2) das Gemetzel, der Kampf, Dalm.; imeti r. z nadlogami in izkušnjavami, Ravn.- Valj. (Rad); — der Straßenraub, Met.; — der Raub, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Krelj, DZ.; peljati svoje ljudi na razboj, mit seinen Leuten einen Raubzug unternehmen, Nov.
  51. razbójən, -jna, adj. räuberisch, Meg., Cig., Jan., M.
  52. razbǫ̑jnica, f. die Räuberin, Cig., M.; die Räubersfrau, Npes.- Kres.
  53. razbǫ̑jniški, adj. Räuber-, räuberisch; razbojniški pohod, der Raubzug, Cig. (T.).
  54. razbǫ̑jništvọ, n. das Räuberwesen.
  55. 1. rázbor, -bóra, m. 1) die Unterscheidung, der Unterschied, Habd.- Mik., Guts.; — die Zergliederung, die Analysis, Cig. (T.); — 2) der Verstand, kajk.- Valj. (Rad), BlKr.; — die Besonnenheit, Cig. (T.).
  56. 2. rázbor, m. 1) = razor, die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Z., Jurč., Dol.; — 2) die Haarabtheilung auf dem Kopfe, M., Z.
  57. 3. rázbor, m. = razbora, C., Poh., Rož.- Kres.
  58. razbǫ́rən, -rna, adj. überlegt, besonnen, Cig., Jan., Levst. (Nauk), BlKr.; razborna stanovitnost, Cv.
  59. razborı̑t, adj. verständig, Habd.- Mik., Lašče- Levst. (Rok.); razborita glavica, Erj. (Izb. sp.); — prim. hs. razborit, verständig.
  60. razbǫ̑ta, f. der Lärm, das Gepolter, der Rummel, Mur., V.-Cig., Jan.; hrup in razboto je črtil, Ravn.; ljubi le šum, razboto in smeh, Ravn.
  61. razbráti, -bérem, vb. pf. auseinanderklauben, Mur.; sortieren, Cig.; — zergliedern, unterscheiden, Cig., Jan., Cig. (T.); pod mikroskopom r. tvarine, Erj. (Min.); — ersehen, BlKr.; begreifen, Jan.; tega si ne morem r., das kann ich mir nicht erklären, Z., Dol.
  62. razbrátiti, -brȃtim, vb. pf. entzweien, Cig.; — r. se, sich entzweien, sich zerzanken, Cig., M.
  63. razbŕcati, -am, vb. pf. mit Fußstößen auseinanderwerfen.
  64. razbrẹ̑g, m. der Berggipfel, Erj. (Izb. sp.).
  65. razbrẹmeníłən, -łna, adj. Entlastungs-: razbremenı̑łni zaklad, DZkr.
  66. razbrẹmenílọ, n. die Entlastung: zemljiško r., die Grundentlastung, Levst. (Nauk).
  67. razbrẹmenı̑təv, -tve, f. die Entlastung, DZ.; zemljiščna r., die Grundentlastung, Cig. (T.).
  68. razbrẹmeníti, -ím, vb. pf. entlasten, entbürden, Cig., Jan., nk.; — stsl.
  69. razbrẹmenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razbremeniti; entlasten, DZ., nk.
  70. razbŕkati, -bȓkam, vb. pf. = brkaje razmetati: aufstören, Cig.; zerstreuen, verschleudern, Z.
  71. razbŕtviti, -bȓtvim, vb. pf. ein luftdicht verschlossenes Gefäß ( z. B. durch Herausnehmen des Bodens) öffnen, vzhŠt.- C.; — prim. zabrtviti.
  72. razbrzdáti, -ȃm, vb. pf. den Zaum abnehmen, abzäumen, Cig., Jan.; — entzügeln ( fig.), Cig.; vino jim razbrzda jezike, DSv.; razbrzdan, zügellos, ausgelassen, Cig., Jan., M., Kras, Lašče- Erj. (Torb.).
  73. razbúhati, -bȗham, -šem, vb. pf. 1) zerpochen, zerschlagen, Cig.; — 2) razbuháti se, aufschwellen: r. se v napete besede, Levst. (Zb. sp.).
  74. razbúrən, -rna, adj. = buren: razburno leto, Str.
  75. razbúrkati, -bȗrkam, vb. pf. unruhig machen, Cig.; razburkan, bewegt, ungestüm, Cig., Jan.; — r. se, in Unruhe versetzt werden, bestürzt werden, ogr.- C.
  76. razbútati, -bȗtam, vb. pf. zerschmettern, zerschlagen, Cig., Jan.
  77. razcápanəc, -nca, m. ein zerlumpter Mensch.
  78. razcẹdíti, -ím, vb. pf. = raztopiti: razcejen svinec, Jsvkr.
  79. razcẹ̀p, -cẹ́pa, m. 1) der Spalt, der Schlitz, Mur., Cig., Jan.; podolžni r., die Längsspalte, Šol.; — 2) ( fig.) die Spaltung, die Trennung, Cig. (T.), C.
  80. razcẹ̑pək, -pka, m. 1) der Spalt, der Schlitz ( z. B. bei der Schreibfeder), Jan., Let.; — 2) ( fig.) die Spaltung, C.
  81. razcẹ́pən, -pna, adj. spaltbar, Cig.
  82. razcẹ́piti, -im, vb. pf. zerspalten; — r. se, sich spalten, sich theilen; r. se na dvoje; ( fig.) r. se v dve stranki.
  83. razcẹ́pljati, -am, vb. impf. ad razcepiti; spalten; — r. se, sich spalten, sich theilen.
  84. razcufráti, -ȃm, vb. pf. zerfasern, zerreißen, C.
  85. razcúkati, -cȗkam, vb. pf. zerzupfen, zerfetzen, Mur., Cig., Glas.
  86. razcváriti, -cvȃrim, vb. pf. zerlassen, zerschmoren, C.
  87. razcvẹ́liti, -cvẹ̑lim, vb. pf. betrüben, Jan., Levst. (Zb. sp.).
  88. razcvẹ̀t, -cvẹ́ta, m. das Aufblühen, die Entfaltung, (tudi pren.) Cig., Jan., nk.
  89. razcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad razcvesti; aufblühen, Cig., Jan.; — nav. r. se.
  90. razcvẹ́titi, -cvẹ̑tim, vb. pf. aufblühen machen: r. učilnice, Levst. (Nauk); — r. se, kmetovanje na barju se bolj razcveti, Levst. (Močv.); — stsl.
  91. razcvẹ̑tje, n. der Blütenstand, die Inflorescenz, Cig. (T.), C.
  92. razcvı̑rati, -am, vb. impf. ad razcvreti; zerlassen ( n. pr. r. slanino), Mur., Cig.
  93. razcvítati, -am, vb. impf. ad razcvesti; aufblühen, blühen, Mur., Vrt.; = r. se, Jan.
  94. razcvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. zerlassen ( n. pr. r. slanino), Mur., Cig.
  95. razčȃkan, adj. kdor nerad čaka: ungeduldig, lästig, C.
  96. razčéhniti, -čę̑hnem, vb. pf. = razčesniti; zerreißen, entzweireißen, Cig., Jan.
  97. razčemeríti, -ím, vb. pf. aufbringen, erzürnen, Mur.; — r. se, zornig werden, Danj. (Posv. p.), Npr.- Kres, Zora.
  98. razčepę̑rjenka, f. = razčeperjena ženska, BlKr.
  99. razčetŕtiti, -tȓtim, vb. pf. viertheilen, in Stücke hauen, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — r. se: "otroče, glej, da se ne razčetrtiš!" govori mati nemirnemu otroku, ki vedno lazi na višave, Senožeče- Erj. (Torb.).
  100. razčetvę́riti, -ę̑rim, vb. pf. viertheilen (sčetveriti, V.-Cig.).

   66.639 66.739 66.839 66.939 67.039 67.139 67.239 67.339 67.439 67.539  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA