Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (66.939-67.038)

  1. radovǫ̑ljəc, -ljca, m. der Freiwillige, der Volontär, Guts.- Cig.
  2. radovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) freiwillig, Mur., Cig., Jan.; radovoljno uboštvo, Schönl.; radovoljno bežati od česa, Kast.; čebele bodo radovoljno svoj panj zapustile, Gol.; radovoljna dražba, freiwillige Feilbietung, Levst. (Nauk); — 2) bereitwillig, Cig., Jan.
  3. radovǫ̑ljnik, m. der Freiwillige, Mur., SlN.; Mi srčni radovoljniki Jih č'mo nazaj podret', Vod. (Pes.); enoletni radovoljniki, die Einjährig-Freiwilligen, Levst. (Nauk).
  4. radožìv, -žíva, adj. lebenslustig: radoživi vitez, Cv.
  5. rag, m. der Eiszapfen, Jarn.; (raga, f., Pohl.); — dvomna beseda.
  6. rága, f., SlGor.- C., pogl. 1. rega.
  7. rȃgla, f. = prekla, dobro debela in dolga palica, Bolško, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — prim. bav. rahen, eine Art Stange, Levst. (Rok.).
  8. rȃglica, f. dem. ragla; die Stange, Mur., C.; Tudi raglico mi sklesti, Danj. (Posv. p.).
  9. rȃglja, f. 1) die Ratsche, die Rassel, Cig., Gor.; raglja pri fari je k večernicam odragljala, Erj. (Izb. sp.); — das Klapperwerk (ptičje strašilo), C.; — 2) eine Person, die gerne schwatzt, der Gackelhans, die Gackelliese, Cig.
  10. ragljálọ, n. die Plaudertasche, Jan.
  11. ragljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = regljati, quaken, Mur., Cig., Jan., Gor.; — 2) mit der Ratsche ratschen, Gor.; — 3) schwatzen, plappern; babe vedno ragljajo, Gor.
  12. ragljàv, -áva, adj. quakend, Jan.; — geschwätzig, Jan.
  13. ráh, adj. = rahel, Guts.- Cig., Mur., vzhŠt., ogr.- C.; r. kruh, Mur.; Nisem nikdar plah, Nisem v srcu rah, Npes.- Trst. ( Glas.); raho stopati, hoditi, Mur.; — na rahi = rahlo, ogr.- C.
  14. ráha, f. die Stange, Št.- Valj. (Rad); — prim. nem. Rahe.
  15. ráhək, -hka, adj. abgeschmackt, fad, Cig.; tudi: rahȃk, Cig.
  16. ráhəł, -hla, adj. 1) locker: rahla prst, r. kruh; — 2) schwächlich, gebrechlich, Z.; r. cvet, C.; oče so bili že rahli, Bes.; — zart, Cig., Jan., M.; rahlo srce, Cig.; rahel čut, C.; — sanft, gelinde; rahlo kaj prijeti; rahla beseda; rahlo kaj povedati; rahlo stopati, sachte auftreten.
  17. rȃhla, f. die Stange, Z., Št.- Valj. (Rad); der Stecken, Vrtov. (Vin.); — pogl. ragla.
  18. rahljáti, -ȃm, vb. impf. locker machen, auflockern; prst r.; volno r., Cig.; slamo, posteljo r. (aufschütteln).
  19. rahlóba, f. = rahlost, C.
  20. rahločȗtje, n. das Zartgefühl, Jan., nk.
  21. rahlóta, f. = rahlost, Jan.
  22. rȃhna, f. ein zungenfertiges Weib, Kr.- Valj. (Rad); — die Furie, Jan.
  23. rahtàn, -ána, m. der grüne Frosch, C.
  24. ráhtati, -am, vb. impf. laut gackern: kokoš rahta, Jan., Lašče- Levst. (Rok.).
  25. 1. ràj, rája, m. das Paradies; sveti raj, der Himmel.
  26. 2. rȃj, m. = ples, der Tanz, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; imajo njegovo ime hvaliti v rajih, Dalm.; visoki r., der Gailthaler Nationaltanz; Stoje tri lipe zelene: Pod prvo konj'če stavijo, Na raj se brhk' oblačijo, Pod drugo raj predavajo, Pod tretjo krogle rajajo, Npes.-K.; — prim. srvn. reie, der Reigen, Mik. (Et.).
  27. rája, f. dünne Holzstange, SlGor.- C.; — prim. raha.
  28. rájanje, n. das Tanzen; prim. 2. rajati.
  29. 1. rȃjati, -am, vb. impf. ad roditi; gebären, Brkini- Erj. (Torb.); hervorbringen, Jan., C.; — r. se, im Entstehen begriffen sein: raja se ustavni red, SlN.
  30. 2. rájati, -am, vb. impf. = plesati, tanzen, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; — den Reigen aufführen: otroci rajajo, Dol.; — sich belustigen, sich unterhalten, Z., Ljubljanska ok.
  31. rajȃva, f. das Tanzen, der Tanz, C.
  32. rájavəc, -vca, m. = plesavec, Mur., Valj. (Rad), Npes.- Kres.
  33. rȃjba, f. eine lange, dünne Stange, Kr.- Valj. (Rad), Notr.
  34. rȃjčək, -čka, m. neka goba: der Fingerschwamm, der Nagelschwamm, C., Z.
  35. rȃjčica, f. der Paradiesvogel (paradisea apoda), Jan., Erj. (Ž.).
  36. rȃjda, f. 1) die Krümmung: cesta je v rajde delana, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Reihe; rajda ptičev, ein Zug von Vögeln; rajda gora, eine Kette von Bergen, Cig., Jan.; r. skal, eine Felsenkette, Cig.; = r. skalovja, Ravn.- M.; — der Streifen: Gorjanke, gorjanke, 'Majo rajdaste janke, 'Majo rajde drobne, Npes.- Kres; — prim. rida.
  37. rȃjdati, -am, vb. impf. wenden, drehen, lenken: voz r., einen (mit einem langen Stamm beladenen) Wagen mit einer hinten angebrachten Stange lenken, Levst. (Rok.); — prim. ridati.
  38. rȃjdnik, m. der Wagennagel, der das Vordertheil des Wagens mit der Langwiede verbindet, Dol.- Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
  39. rájica, f. dem. raja; eine dünne, lange Holzstange, SlGor.- C.; der Stecken (für Fisolen, Erbsen), die Querstange im Strohdach, C., vzhŠt.; — rajíca, Mur.
  40. rȃjič, m. dem. 2. raj; das Tänzchen, Mur.
  41. rajíšče, n. = plesišče, der Tanzboden, Mur., Jan.
  42. rȃjkinja, f. = rajavka, plesavka, Npes.-Schein.
  43. rájmežəlj, -žlja, m. = rameželj, der Ladestock, Polj.; = klinec, s katerim otroci prerivajo kroglice skozi bezgove puške, Polj.; — prim. nem. Räumer, Räumeisen.
  44. rajna, f. die Rahe, Cig., Jan.; — rus.
  45. rȃjni, -jna, adj. verstorben, selig; rajni oče, rajni moj brat.
  46. rȃjnica, f. die verstorbene —: rajnica mati, sestra, die verstorbene Mutter, Schwester, Erj. (Torb.).
  47. rȃjnik, m. der verstorbene —: rajnik brat, der verstorbene Bruder, Erj. (Torb.), Štrek.; gospod Primož Truber rajnik, Predgovor k Trub. (Post.); (sklanja se dalje v narodnem govoru kakor adj.: rajn(i)kega, rajn(i)cega itd., in tudi adj. rajnki, -a, se rabi).
  48. rájniš, m. = goldinar, Gulden; — iz nem. rheinisch.
  49. rájnišar, m. der Springhengst, Jan.
  50. rȃjšpa, f. 1) das spitz zugeschnittene Fassreifende, C.; — 2) das Schusterdrahtende mit der Borste, C.
  51. rájtati, -am, vb. impf. 1) = računati; — 2) = misliti; kaj rajtaš? = kaj misliš? Celovška ok.; gedenken: jutri rajtam v mesto iti; — 3) r. se, sich besprechen, Mur., vzhŠt.- Kres; — prim. bav. raiten.
  52. rajtljáti, -ȃm, vb. impf. mit dem "Reitel" befestigen, C., Z.
  53. rȃjž, m. = riž, der Reis (oryza sativa).
  54. rájžəlj, -žlja, m. = palica, na katero se obeša meso, da se povodi, Cig., Kr.- Valj. (Rad).
  55. rȃjževəc, -vca, m. der Reisbrantwein, der Arrack, Cig.
  56. rȃjževica, f. das Reisstroh, Cig., Jan.
  57. rájžišče, n. das Reisfeld (nach der Ernte), Cig., Jan.
  58. rȃjžljəc, -žljəca, (-žəljca), m. das Gekröse (von Kälbern), Z.
  59. ràk, ráka, m. 1) der Krebs; rdeč kakor kuhan rak; pojdi rakom žvižgat in žabam (ribam) gost! = schau, dass du weiter kommst! geh zum Henker! iti rakom žvižgat, verloren o. zugrunde gehen; vse je šlo rakom žvižgat; raka v vodo vreči, = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; raka jezditi = langsam gehen, C.; ni v vsaki luknji raka = man findet nicht überall sein Glück, Z.; — 2) der Krebs (eine Krankheit); r. na človeškem telesu; — r. na drevju, Vrtov.- M.; = rjave, črne hraste po deblu ali po vejah, (v)rapave bunke ali trohljive jamice, Pirc.
  60. ráka, f. 1) die Gruft, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); obiteljska r., die Familiengruft, Levst. (Nauk); — 2) pl. rake, das Mühlgerinne, der Mühlgang, Mur., Cig., Jan., Gor., Notr.; — pokrit jarek, po katerem je voda napeljana v kakšen kraj, die Tole, Cig., Idrija; — prim. lat. arca; nem. die Wasserarche = ein Gerinne.
  61. rȃkar, -rja, m. 1) der Krebsfänger, der Krebshändler; — 2) der Krebsesser, Cig.
  62. rakáriti, -ȃrim, vb. impf. mit dem Krebsfang oder dem Krebshandel sich beschäftigen, LjZv.
  63. rakēta, f. die Rakete (ein Feuerwerkskörper).
  64. rákəv, -kve, f. der Sarg, Jan., C., DZ., Levst. (Nauk); — die Gruft, nk.; — češ.
  65. rákinja, f. das Krebsweibchen, Cig., C.
  66. rakı̑ta, f. eine Art Bachweide, Mur., Cig., Jan., Mik.; die graue Bachweide (salix incana), Tuš. (B.), Dol., vzhŠt.
  67. rakı̑tnik, m. kraj, kjer rakite rasto, Cig.
  68. rakítovəc, -vca, m. 1) der Bachweidenstrauch, Z.; — 2) die Bachweidengegend, Mur., Cig.
  69. rakítovina, f. das Bachweidenholz, Cig., Jan.
  70. rȃkla, f. = dobro debela in dolga palica, Z., Soška dol.- Erj. (Torb.); der Pfahl, der Rebenpfahl, Jan., Štrek., Nov., DZ.; — dež gre kakor rakle, es regnet in Strömen, Soška dol.- Erj. (Torb.); — ein starker, ästiger Rebenpfahl, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. rak'l = ostrv 1).
  71. rȃklja, f. das Krebsweibchen, M.; — prim. rakulja.
  72. rȃklovəc, -vca, m. = fižol, ki se ovija okolo rakel, die Stangenbohne, Tolm.- Erj. (Torb.).
  73. rȃknəc, -əca, (-kənca), m. das Regentuch, Jan., C.
  74. rȃknič, m. eine Art Kleid (Mantel), Mik.; das Regentuch, Z.; — das Bahrtuch, Jan.
  75. ráknọ, n. eine Art Kleid, Mik. (Et.); das Regentuch, Jan. (H.); — das Leichentuch, Z.
  76. rakojẹ̑dka, f. der Krabbenfresser (ardea caerulea), Cig.
  77. rakoljùb, -ljúba, m. der Krebsenliebhaber, Erj. (Izb. sp.).
  78. rakolòv, -lóva, m. der Krebsfang, Jan.
  79. rakolǫ̑vəc, -vca, m. der Krebsfänger, Jan.
  80. rákov, adj. 1) Krebs-, Krebsen-; rakove škarje, Dict.; rakova juha, Dol.; rakove oči, Krebssteine, Z.; rakova pot, der Krebsgang, der Rückgang; reč gre rakovo pot, die Sache geht den Krebsgang; po rakovo stopati nazaj, LjZv.; — 2) = rakast, mit dem Krebs behaftet, C.; — brandig (o drevju), Jan.; (-av?).
  81. rákovəc, -vca, m. der Laubfrosch, Jan.
  82. rákovica, f. 1) das Krebsweibchen, Mur., Jan., Pjk. (Črt.); — 2) die Krabbe, Cig. (T.), DZ.; navadna r., die gemeine Krabbe (portunus maenas), velika r. (cancer pagurus), Erj. (Ž.); — 3) der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.
  83. rakovı̑t, adj. krebsreich, Cig., Jan.
  84. rákovka, f. 1) das Krebsweibchen, Cig., Jan., M., Dol.; — 2) = hrmestelj, C.
  85. rákovnica, f. das Krebswasser, Cig.
  86. rákovnik, m. der Krebsbach, V.-Cig.
  87. rȃkša, f. neka psovka: = para, Ščav.- Pjk. (Črt.).
  88. rakúlja, f. die Krabbe, Z.; potočna r., die Flusskrabbe, Jan.
  89. rakūn, m. der Waschbär oder Rakuhn (procyon lotor), Erj. (Ž.).
  90. rȃł, -ı̑, f. 1) das Ackern, das Pflügen, Dict., Mur., Cig., Jan., Met., Rihenberk- Erj. (Torb.); z rali priti, vom Ackern kommen, Pjk. (Črt.); zdaj je dobra ral, Št.; = čas, kadar se orje, Valj. (Rad), BlKr.; ne vem, če ostanem do rali, Rihenberk- Erj. (Torb.); — bela njiva, črna ral, moder mož jo je oral (= pismo), Ip.- Erj. (Torb.); — 2) = izorana zemlja, das Baufeld, das Pflügeland, Cig., Jan.; kar je med dvema plantama rali, vrsto imenujemo, Vrtov. (Vin.); imeti preveč rali, Vrtov. (Km. k.); — 3) das Joch, der Morgen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad).
  91. ráłən, -łna, adj. ackerbar, Jan.; rȃłni svet, das Pflügeland, Cig.
  92. rȃlica, f. 1) die Pflughandhabe, Z.; — 2) eine Art Stickerei an dem Ärmelrande, BlKr.- Let.
  93. ráliti, -im, vb. impf. 1) = orati, Z.; — 2) s koncem, s svilo delati po obleki barvne črte: šivilja rali, BlKr.; durchsteppen, Dol.- Cig., BlKr.- M.
  94. rȃłnik, m. das Pflugeisen, Guts.; = črtalo, Z.
  95. rálọ, n. 1) der Halbpflug, ein kleiner Pflug ohne Räder, Mur., Kor.- Cig., die "Arl", Jarn., Mik.; — 2) das Pflugscharbein ( anat.), Cig. (T.), Erj. (Som.).
  96. ráma, f. 1) die Schulter; na ramo si dejati kaj, etwas auf die Schulter nehmen; na obeh ramah nositi, wankelmüthig sein, es bald mit diesem, bald mit jenem halten, Jap. (Prid.); — 2) der Arm des Hebels, DZ., Sen. (Fiz.).
  97. ramáč, m. der Breitschulterige, Jan. (Slovn.).
  98. ramàt, -áta, adj. breitschulterig, Jan.
  99. ráme, -ena, n. 1) die Schulter, Jan., Podkrnci, GBrda- Erj. (Torb.); — 2) der Arm, Jan., Cig. (T.); — der Arm eines Hebels, Cig. (T.); — der Ast der Parabel, Cig. (T.).
  100. rámən, -mna, adj. Achsel-: rȃmna žila, kost, Cig.

   66.439 66.539 66.639 66.739 66.839 66.939 67.039 67.139 67.239 67.339  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA