s (66.839-66.938)

66839. pȗtrh, m. das Handfässchen; — prim. srvn. puterich, Mik. (Et.).
66840. pȗtrica, f. 1) dem. putra 1), C.; — 2) das Gänseblümchen (bellis perennis), C.
66841. pȗtrnica, f. = maslenka, die Butterbirne, Cig., Kr.; — po nem.
66842. pȗvati, -am, vb. impf. = staviti, bauen, Kor., Št.; — prim. srvn. bûwen, bauen, Štrek. (Arch.).
66843. puzę̑r, f. die Blase: žolčna puzer, die Gallenblase, Mik. (Et.).
66844. púža, f. 1) das Mädchen, Cig., Št.- Valj. (Rad), Poh.- Trst. (Let.); — 2) die Puppe, Cig., Jan.; — prim. lat. pusa, Mädchen.
66845. pužína, f. das Kerngehäuse von Äpfeln und Birnen, Polj.; — prim. bužina.
66846. pužináti, -ȃm, vb. impf. = pužine odstranjevati, Polj.
66847. púžiti, -im, vb. impf. peške zametati, kadar se jẹ́ koščeno sadje, Vrhnika- Štrek. (LjZv.); prim. pužina, bužina.
66848. 1. rába, f. 1) der Gebrauch; ni za rabo, es ist nicht zu brauchen; za našo rabo je dober ta konj; zla raba, schlechter Gebrauch, der Missbrauch, Cig. (T.), DZ.; = kriva, napačna r., Cig., Jan.; v rabo jemati (anwenden) nespodobne šale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Thun und Treiben: Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; ustaviti rabo volkodlaku, LjZv.
66849. 2. rába, f. der Sumpfschachtelhalm (equisetum palustre), Kras- Erj. (Torb.); — ( die Quecke, Vrtov. [Vin.]).
66850. rabāt, m. popustek, der Rabatt, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
66851. rábəlj, -blja, (-bəljna), m. der Scharfrichter, der Henker; — prim. rablin.
66852. rábəljščina, f. das Henkergeld, Mur.- Cig.
66853. rábən, -bna, adj. brauchbar, verwendbar, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), DZ.; diensttauglich, DZkr.
66854. rabīnəc, -nca, m. judovski duhovnik, der Rabbiner, Jan., nk.
66855. rábiti, -im, vb. impf. 1) gebrauchen, benützen, anwenden; ne rabi me, er kann mich nicht brauchen, Svet. (Rok.); — behandeln, umgehen: Opomni ga —, Kak z vjetimi Valjhun srditi rabi, Preš.; r. z jezikom, Levst. (Zb. sp.); — 2) verwendet werden, brauchbar sein, dienen; r. komu v kaj, jemandem als etwas dienen, Levst. (Pril.); to mi ne rabi, davon kann ich keinen Gebrauch machen, Jan.; kaj ti to rabi? wozu dient dir dies? Gor.- M.; ta mreža mi rabi uže pet let, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.); šiškova obara rabi v barvariji, Erj. (Min.); — taugen, nützlich sein, Cig., Jan.; — 3) = delati, Habd.- Mik.; Kaj rabiš? = kaj delaš? BlKr.
66856. ráblin, m. = rabelj, Meg.; on bo sam svoj rablin, Kast.- Valj. (Rad).
66857. rabljáti, -ȃm, vb. impf. herumschlagen: okoli sebe r., Dol.
66858. 1. rabník, m. der Benützer, DZ.; der Gebrauchsberechtigte, DZ.
66859. 2. rȃbnik, m. 1) neka vrsta krompirja, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) neka trava, Ip.- Erj. (Torb.).
66860. rabokȗpəc, -pca, m. der Bestandnehmer, Cig., DZ.
66861. rabokúpən, -pna, adj. Bestand-, Cig.; rabokȗpna pogodba, pravica, der Bestandvertrag, das Bestandrecht, DZ.
66862. rabokupnína, f. der Bestandzins, Cig.
66863. raboprodȃjən, -jna, adj. Bestand-, Cig.
66864. raboprodȃvəc, -vca, m. der Bestandgeber, Cig., DZ.
66865. rabọ̑ta, f. der Frohndienst (die Robot), Mur., Cig., Jan., Štrek.; na raboto, v raboto iti, hoditi, Notr.; Celi teden je v raboto dan, Npes.-Vraz; menihi so imeli tri vasi podložne za raboto in desetino, Jurč.; staro raboto opraviti = potrebo opraviti, SlGor.- C.; — die Naturalleistungen ( z. B. für die Gemeinde), Svet. (Rok.); — rábota, Mur., vzhŠt.
66866. rabọ̑tanje, n. die Leistung von Frohndiensten, Notr.; — das Arbeiten; svetno r., die weltlichen Beschäftigungen, Levst. (Zb. sp.).
66867. rabọ̑tati, -am, vb. impf. Frohndienste thun (roboten), Cig., Jan., M., Notr.; (rabotáti), Jarn.; Naturalleistungen ( z. B. für die Gemeinde) verrichten, Štrek.; — arbeiten, M.
66868. rabọ̑tən, -tna, adj. 1) Frohn-, Cig., Jan.; — trudna ino rabotna reč je, es ist ein mühsam Ding, Krelj; — 2) frohnpflichtig, Jan.; — 3) mechanisch, gedankenlos, Cig., Jan., C.
66869. rabotnína, f. das Frohngeld, Cig., Jan.
66870. rabọ́tovina, f. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), Postojna- Erj. (Torb.).
66871. rabozę̑ł, -li, f. neki plevel (morda = 2. raba), Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.).
66872. rabozę̑ł, -la, m. der Honigklee (melilotus officinalis), Zemon pri Notr. Bistrici- Erj. (Torb.).
66873. rabȗd, f. grobes Gras, schlechtes Viehfutter, Št.- C.; — eine Art Schilfgewächs, SlGor.- C.; — das Gestrüpp, C.; — prim. robuda.
66874. rabúda, f. = rabud, das Gestrüpp, C.; — das Anschwemmicht, Z.
66875. rabȗka, f. das Getümmel, der Lärm, der Auflauf, Mur., Cig., Jan., C., nk.
66876. rabȗra, f. die Nachlese, Z., Zora.
66877. raburáč, m. der Nachleser, Sv. Peter pri Mariboru- Kres.
66878. rabúrati, -am, vb. impf. = paberkovati, Nachlese halten, Mur., Mariborska ok.- Kres.
66879. rabúriti, -ȗrim, vb. impf. patscheln: po vodi r., C.
66880. rabúš, m. die Hauhechel (ononis spinosa), SlGor.- Erj. (Torb.); (raboš, C.).
66881. rabútati, -am, vb. impf. = klatiti: sadje r., Kr.
66882. ráca, f. 1) die Ente; — raca na vodi! potz tausend! — race pasti, auf beiden Seiten hinken, Guts.- Cig.; — divja r., die Wildente; — 2) ovčje ime, Krn- Erj. (Torb.).
66883. racáti, -ȃm, vb. impf. = kakor raca hoditi, watscheln, V.-Cig., Jan., Šol.; otrok raca, Dol.
66884. rȃč, m. kraljevski r. (placetum regium), Cig. (T.), Nov.- C.
66885. rȃčar, -rja, m. der Rohrgeier, Levst. (Nauk); die Rohrweihe (circus [falco] rufus), Frey. (F.).
66886. račè, -ę́ta, n. das Entenküchlein.
66887. ráčenje, n. der Wille, C.; poleg tvojega račenja, kajk.- Valj. (Rad); die Neigung, die Lust, ogr.- C.
66888. 1. ráčica, f. dem. raca; das Entchen.
66889. 2. račíca, f. das Krebsweibchen, Pjk. (Črt.), kajk.- Valj. (Rad).
66890. račìč, -íča, m. dem. rak; 1) das Krebschen; — 2) die Garneele (palaemon squilla), Jan., Erj. (Z.).
66891. račı̑gla, f. neka vinska trta, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
66892. račílọ, n. die Krebsreuse, Mur., Cig., Jan.; = sak za račjo lov, vzhŠt.
66893. 1. ráčiti, rȃčim, vb. impf. 1) wollen, geruhen, Jan.; da mi on rači dati odpustek vseh mojih grehov, rok. iz 15. stol.; ohranjenje sv. križa rači z menoj ino z vami ostati! rok. iz 15. stol.; rači nas darovati, wolle uns beschenken! Krelj- M.; večna luč rači vse temnice iz njegove cerkve vzdigniti, Krelj; — 2) r. se, belieben: rači se mi, es beliebt mir, ich habe Lust, Jan., Mik., vzhŠt., BlKr.; naj se Vam rači! belieben Sie! Mik.
66894. rȃčjak, m. 1) der Entenkoth, Cig., Jan.; — 2) račják, der Entenstall, Cig., Jan.
66895. 1. rȃčji, adj. Enten-; račje meso.
66896. 2. rȃčji, adj. Krebsen-; račja kuga; račja lov, Jurč., Erj. (Izb. sp.); otroci imajo račje želodce, Dol.
66897. račljìv, -íva, adj. lieb, angenehm, wünschenswert, vzhŠt.- C.
66898. 1. rȃčnica, f. die Krebsreuse, vzhŠt.- C.
66899. rȃčnik, m. 1) der Entenstall, Cig.; — 2) = racman, Guts.
66900. račȗn, m. die Rechnung; r. delati; v r. vzeti, dejati; na r. plačati, auf Abschlag zahlen; na moj, tvoj, svoj r.; osnovni r., die Grundoperation, Cig. (T.), Cel. (Ar.); poprečni r., die Durchschnittsrechnung, Cel. (Ar.); zmesni r., die Vermischungsrechnung, Cel. (Ar.); brez računa, überaus viel: dolgov brez računa, jvzhŠt.; — prim. it. razione.
66901. račúnanje, n. das Rechnen; r. iz glave, das Kopfrechnen, Cig. (T.); = r. na pamet, Cel. (Ar.); = izustno r., Cig. (T.); r. s pismeni, die Buchstabenrechnung, Cig. (T.).
66902. račȗnar, -rja, m. der Rechner, Mur., Cig., Jan.; umetni r., der Rechenkünstler, Erj. (Izb. sp.); — der Rechnungsführer, Cig., Jan., Levst. (Nauk), DZ.
66903. računáriti, -ȃrim, vb. impf. Rechnungen machen: r. s čiričarami in rogovilami, Erj. (Izb. sp.).
66904. račȗnək, -nka, m. dem. račun; — das Conto, DZ.
66905. račȗnica, f. das Rechenbuch, Jan., Cig. (T.), nk.
66906. računíšče, n. der Rechnungshof, DZ.; vrhovno r., der oberste R., DZ.
66907. računodȃvəc, -vca, m. der Rechnungsleger, Cig., Jan., DZ.
66908. računopreglę̑dnik, m. der Rechnungsrevisor, DZ.
66909. računovína, f. die Rechnungstaxe, Cig., Jan.
66910. računovǫ̑dba, f. die Rechnungsführung, Jan.
66911. računovǫ̑dəc, -dca, m. der Rechnungsführer, Levst. (Pril.).
66912. ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan- Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.- Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.- Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben ( germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.- Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.- C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.- C.; brat je sestram rad, vzhŠt.- C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.
66913. ràd, adv. = dosti, Rez.- C.; — prim. rat.
66914. rȃdi, praep. = zaradi, nk.; — hs.
66915. radìč, -íča, m. die Wegwarte (cichorium intybus), C.; — prim. it. radicchio.
66916. rādij, m. polumer, der Radius.
66917. radikāl, m. korenika, das Radical ( chem.), Cig. (T.); — die Radicalgröße ( math.), Cig. (T.).
66918. radikālən, -lna, adj. vnet za korenito postopanje, radical, Cig., Jan., nk.
66919. radikalīzəm, -zma, m. der Radicalismus.
66920. radı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) (o)strgati, radieren, Cig.
66921. radodȃvəc, -vca, m. der Freigebige: če bo radodavec, bo vse razdal, Jsvkr.
66922. radodávən, -vna, adj. freigebig, Dict., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
66923. radodẹljìv, -íva, adj. freigebig; radodeljiva ("radeliva") dobrota božja, Bas.
66924. radoglèd, -glę́da, adj. schaulustig, Jan., Cig. (T.); radoglede oči, Str.
66925. radoglę́dən, -dna, adj. schaulustig, Cig., Jan.; radogledno ljudstvo, SlN.
66926. radogovǫ́rən, -rna, adj. redselig, Jan.
66927. radojẹ́dən, -dna, adj. gerne essend o. fressend, C.
66928. radoję́mən, -mna, adj. gerne nehmend: radodaren sem bil: jaz radodaren, oni radojemni, Zv.
66929. radokúpən, -pna, adj. kauflustig, Jan. (H.).
66930. radopẹ́vən, -vna, adj. gesangliebend, Jan.; gesanglustig, DSv.
66931. radošáłən, -łna, adj. scherzliebend, Jan.
66932. radošča, f. = radost, ogr.- C.
66933. radovalíšče, n. der Unterhaltungs-, Belustigungsort, C.
66934. radovȃnje, n. 1) das Frohlocken, die Fröhlichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Unterhaltung, C.; — 2) das Liebkosen, das Schmeicheln, Cig.; z radovanjem kaj dobiti, etwas erschmeicheln, Dict.; mati vardeva svoje dete z radovanjem, Jap. (Sv. p.).
66935. radovánka, f. das Freudenlied, Let., Nov.
66936. radovȃvəc, -vca, m. 1) der Frohlocker, Mur.; — 2) der Liebkoser, der Schmeichler, Cig.
66937. radovẹ́dən, -dna, adj. neugierig, Cig., Jan., M., nk.; — wissbegierig, Mur., Jan., ogr.- M.
66938. radovídən, -dna, adj. schaulustig, Cig., Jan., Burg. (Rok.).

   66.339 66.439 66.539 66.639 66.739 66.839 66.939 67.039 67.139 67.239  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani