Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (66.739-66.838)

  1. pȗmpez, m. ein großes Trinkglas, M., Z.
  2. pȗmpež, m. der Faustschlag auf die Finger, Z.; gladež — pumpež = neka igra, prim. gladež 2).
  3. pȗmpila, f. = pumpava, popava, die Eberwurz (carlina acaulis), Josch.
  4. pȗnca, f. 1) das Mädchen; — das Frauenzimmer, C.; to je moja p. (mož o svoji ženi), BlKr.; — 2) die Puppe; — 3) die Schwiegermutter, Mur., Npes.-Vraz, vzhŠt., BlKr.; ("polnca" Meg., "povnca", BlKr.); — prim. it. pulcella od lat. pullus = mlad, Mik. (Et.).
  5. puncevalíšče, n. die Punzierungsstätte, DZ.
  6. puncevȃłnica, f. die Punzierungsstätte, DZ.
  7. pūncevən, -vna, adj. Punzierungs-: puncevni urad, Levst. (Nauk), DZ.
  8. pūnč, m. neka pijača, der Punsch.
  9. púnčah, m. = punčoh, Savinska dol.
  10. punčȃra, f. = velika punca, ein großes Mädchen, Jurč., LjZv.
  11. punčè, -ę́ta, n. das Mädchen, C., Kr.
  12. punčevína, f. die Punschessenz, Cig.
  13. pȗnčica, f. dem. punca; 1) ein kleines Mädchen; — 2) die Puppe, Cig.; — 3) der Augenstern, die Pupille; — 4) punčica, tudi: rdeča p., die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Cig., C., Ip.- Erj. (Torb.).
  14. pȗnčka, f. 1) das Mädchen; — 2) die Puppe; — 3) die Pupille im Auge, Levst. (Rok.).
  15. púnčoh, m. der Bundschuh, Mik., Št.; — iz nem.
  16. 1. pȗnəc, -nca, m. des Weibes Vater, der Schwiegervater, C.
  17. 2. pȗnəc, -nca, m. die Punze, Cig., Jan., DZ.; čistinski p., die Feingehaltpunze, DZ.
  18. pȗngrad, m. der "Baumgarten", der Obstgarten, Mur., Jsvkr., Št.; ("pungrt" Meg.); — iz nem.
  19. púnkəlj, -klja, m. = zveženj, das Bündel; — iz nem.
  20. pùnt, púnta, m. 1) das Bündnis, Trub.; — 2) der Aufruhr, die Rebellion; — iz nem. Bund, Mik. (Et.).
  21. púntati, -am, vb. impf. aufwiegeln; — p. se, in der Empörung begriffen sein, rebellieren.
  22. pȗntək, -tka, m. iz žime in sukna narejena, svitku podobna priprava, okrog katere ženske ovijajo kite, BlKr.; — prim. nem. Bund.
  23. púntovka, f. = puntaka, Savinska dol.
  24. púpa, f. pijača (v otročjem govoru), Valj. (Rad), Lašče- Levst. (Rok.); dobra pupa in papa, Glas.
  25. púpati, pȗpam, vb. impf. trinken (v otročjem govoru), Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
  26. pȗpək, -pka, m. die Kaulpadde, Cig.; veliki p., der große Wassermolch (triton cristatus), Erj. (Ž.).
  27. pupę̑nčine, f. pl. der Nesselausschlag, Cig., Jan.; ( nam. pop-?).
  28. pȗpež, m. der Trinker (šaljiva beseda): vsak človek je papež in pupež, Lašče- Levst. (Rok.).
  29. pupilārən, -rna, adj. sirotinski, Pupillar-.
  30. pȗpkati, -am, vb. impf. = pupati, Lašče- Levst. (Rok.).
  31. purȃn, m. der Truthahn oder Indian (meleagris gallopavo).
  32. purčè, -ę́ta, n. das Truthuhn; tudi: pȗrče, -eta, jvzhŠt.
  33. purè, -ę́ta, n. das Truthuhn, Mik.
  34. purečják, m. die Schafgarbe (achillea), C.
  35. pȗrək, -rka, m. 1) das Truthuhn, Valj. (Rad); — 2) der Fichten- o. Tannenzapfen, Jan., Trst. ( Vest.).
  36. puritȃnəc, -nca, m. der Puritaner, Cig., Jan.; (puritanci so neka stranka angleških protestantov).
  37. purīzəm, -zma, m. der Purismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. purist.
  38. pȗrji, adj. Truthühner-; purje meso, purja peresa; — purje pike, Sommersprossen, Ščav.
  39. pȗrpelica, f. der Klatschmohn, die Klatschrose (papaver rhoeas), Mur., Tuš. (R.); rdeča p., Zv.; 'Ma lice rdeče, Ko purpelica, Npes.-Schein.
  40. pȗrpola, f. = purpelica, Josch.
  41. pȗrpolica, f. = purpelica, Josch.
  42. 1. púša, f. 1) die Büchse: p. iz pločevine, die Blechbüchse, DZ.; — 2) = puška, Cig., Jan., C., Štrek.; Jaz imam pušo risano, Npes.-K.; da bi te puša ubila! Lašče- Levst. (Rok.); — 3) železna cev v pestu, ki brani, da se ne odrgne ob podvozi, Gor.; — die Verbindungsröhre, Idrija- Frey. (Rok.); — prim. pukša.
  43. pȗšati, -am, vb. pf. = poljubiti, küssen, Trub.
  44. púšča, f. 1) ein wüstes, unbebautes Land; ein verlassenes, verödetes Bauerngut, Mur., Cig., C.; samo puščo bo našla nevesta, Gor.; pustiti v puščo, brach liegen lassen, C.; — 2) ein verlassener Bienenstock, Svet. (Rok.); — 3) die Hube, (puša) Glas., vzhŠt.
  45. puščȃd, f. etwas Widriges, Vest.; — das Ungeziefer, C.
  46. puščȃj, m. das Hitzbläschen, C.; — die Beule, C.
  47. puščák, m. ein wüster Ort, ein verödeter Bauerngrund, ogr.- C.
  48. púščałən, -łna, adj. zum Aderlassen gehörig: puščalno orodje, Cig.
  49. púščalọ, n. das Aderlasswerkzeug, das Lasseisen, Cig., Jan., C.
  50. púščanje, n. 1) das Lassen; prim. puščati; — 2) der Aderlass.
  51. pȗščar, -rja, m. der Besitzer eines verlassenen Gutes, Cig.
  52. puščáriti, -ȃrim, vb. impf. ein verlassenes Bauerngut bebauen, Cig.
  53. púščati, -am, vb. impf. ad pustiti; 1) lassen; nikogar k sebi ne p.; veter p., den Wind wehen lassen, usta p. na hudo, den Mund Böses reden lassen, ružne (grde) reči p. iz ust (dem Munde entfahren lassen), ogr.- Valj. (Rad); — dušo p., in den letzten Zügen liegen, C., Jsvkr.; — vodo p., den Harn lassen; — posoda, sod pušča, das Gefäß, das Fass rinnt, läuft; skozi streho pušča, es dringt der Regen durch das Dach, Vrtov. (Km. k.); — barvo p., abfärben, ne p. barve, die Farbe behalten, Cig.; — p., da kdo kaj stori, da se komu (čemu) kaj zgodi; pri miru p. koga; v nemar p. kaj; duri odprta p.; p. komu kaj na voljo; — 2) zur Ader lassen (v tem pomenu tudi pf.); p. komu; tebi bi treba bilo s krampom na čelu p.; konju v goltancu p.; zdravniki zdaj neradi puščajo.
  54. puščȃva, f. 1) die Wüste, die Einöde; — 2) = pusta jed, Polj.
  55. puščȃvčək, -čka, m. dem. puščavec; der Einsiedler, Preš.
  56. puščȃvəc, -vca, m. 1) der Einsiedler, Preš.; — 2) die Blaumerle, die Blauamsel (turdus cyanus), C.
  57. puščȃvən, -vna, adj. Wüsten-.
  58. púščavka, f. das Aderlasswerkzeug, C.
  59. puščȃvnat, adj. öde: puščavnato očastvo, Vrtov. (Sh. g.).
  60. puščȃvnica, f. die Einsiedlerin, Mur., Cig., Jan.
  61. puščȃvnik, m. 1) der Einsiedler; — 2) der Einsiedlerkrebs (pagurus), Erj. (Z.).
  62. puščȃvniški, adj. Einsiedler-: puščavniško življenje.
  63. puščénje, n. das Lassen.
  64. puščevína, f. die Fischtraube, Št. (?).
  65. puščíca, f. 1) der Pfeil, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Lanze, Dict., Hip. (Orb.); — 3) das Epigramm, Cig., Jan.
  66. puščı̑čar, -rja, m. 1) der Pfeilmacher, Cig.; — 2) der Pfeilschütze, Cig., nk.; — 3) der Epigrammendichter, Cig., Preš.
  67. puščína, f. die Einöde, C.; unbebautes Land, Jan.
  68. puščóba, f. 1) die Öde; — die Schalheit, die Saftlosigkeit, Cig.; — die Muffigkeit, Štrek.; — wüstes Wesen, Cig.; p. duha, C.; die Fadheit, M.; — 2) eine öde, wüste Gegend, Mur., Guts.- Cig., Jan.; — 3) = pust človek, Zora, Kr.- Valj. (Rad); ti si prava puščoba! Levst. (Rok.); — 4) der Unrath, C.
  69. puščóbən, -bna, adj. öde, wüst, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; — langweilig, fade, widrig, Cig., M.
  70. pȗšəljc, m. = šopek, der Blumenstrauß; — prim. bav. buschen, büschel, Levst. (Rok.).
  71. puševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pušniti; = poljubovati, küssen, C., Trub.
  72. pȗševnik, m. der Ladstock, Tolm.- Erj. (Torb.).
  73. púšica, f. dem. puša; die Büchse: p. za milodare, Cig.; die Sammelbüchse: v pušice pobirati, Levst. (Nauk); p. (za igle), die Nadelbüchse, M.; — die Radbüchse, Ravn.- Cig.; — kapica iz kovine, n. pr. pri dežnikih, palicah, Kr.; — das Verbindungsrohr, Idrija- Frey. (Rok.).
  74. púšiti, pȗšim, vb. impf. 1) rauchen: (tobak) p., Tabak rauchen, Cig., nk.; ( hs.); — 2) sich zum Schwärmen anschicken: kadar eden roj sedi, uže drugi puši, Levst. (Beč.); — 3) herausragen, hervorlugen: vidiš, kako mu pušijo v torbo nabasane reči? BlKr.
  75. pȗška, f. 1) die Flinte, das Schießgewehr, Mur., Cig., Jan., nk.; p. iglenica (na iglo), das Zündnadelgewehr, Jan. (H.); p. vetrenjača (vetrovka), die Windbüchse, Jan. (H.); ročna p., das Handgewehr, Cig.; spraviti koga pod puško, jemanden zum Militär bringen, Erj. (Izb. sp.); puška odnaša (schlägt ab), Cig.; puško zadelati, eine Büchse besprechen, dass sie versagt, Cig.; — 2) die Radbüchse, Cig.; — prim. pukša.
  76. pȗškar, -rja, m. 1) der Büchsenmacher, Cig., Jan., DZ., nk.; — 2) der Bombardierkäfer (brachinus crepitans), Erj. (Ž.).
  77. pȗškarica, f. die Schießscharte, Cig., Navr. (Let.).
  78. puškáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Schießgewehre fabricieren, Jan. (H.); — 2) aus Kleingewehren schießen, C.
  79. puškárnica, f. die Büchsenmacherwerkstätte, DZ.; die Gewehrfabrik, Jan.
  80. puškovník, m. der Büchsenspanner, Jan.
  81. puškovr̀t, -vŕta, m. der Büchsenbohrer, Cig.
  82. púšniti, pȗšnem, vb. pf. = poljubiti, küssen, Cig., Notr.; — prim. bav. bussen, Mik. (Et.).
  83. pȗšpan, m. immergrüner Buxbaum (buxus sempervirens), Cig., Jan., Tuš. (R.); — iz nem.
  84. pȗšpanka, f. pipa p., eine buchsbäumene Pfeife, LjZv.
  85. pȗšpanov, adj. buchsbäumen.
  86. pušpanovína, f. das Buchsbaumholz, Cig.
  87. pùt, interj. put, put! tako zovejo kuretino, Cig., Gor.- Levst. (M.); — prim. nem. putt! = Lockruf für Hühner, C.
  88. púta, f. 1) die Henne; jajce več ko puta ve, das Ei will klüger sein als die Henne, Vod. (Pes.); — 2) der Hühnerkropf, vzhŠt.- C.; — der Kropf des Truthahnes, jvzhŠt.; — 3) = kila, C.; — 4) = orehovo jedrce, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  89. putáča, f. der Hühnerkropf, C.; der Kropf des Truthahnes, jvzhŠt.
  90. putȃn, m. der Geflügelkropf, Guts., vzhŠt.- C., BlKr., Dalm.
  91. pútavəc, -vca, m. 1) der einen Leibschaden hat, C., vzhŠt.; — 2) der Stier, Ščav.- Trst. (Let.); — 3) ein unreifes Wesen, der Gelbschnabel, C.; — 4) das kleine Löwenmaul (antirrhinum orontium), (-ovec) Josch.
  92. pȗtəc, -tca, m. das Taschenmesser, C.
  93. pútər, -tra, m. = surovo maslo, die Butter; — po nem.
  94. pȗtfala, f. der Klatschmohn (papaver rhoeas), Savinska dol.
  95. pútica, f. dem. puta; bela p., das Alpen-Schneehuhn (tetrao lagopus), Frey. (F.).
  96. 1. pȗtka, f. dem. puta 1); = putica, Cig., Jan., C.; — povodna putka, das Rohrhuhn, Ljub.
  97. pȗtla, f. der Mühlbeutel, Guts.; — prim. stvn. pûtil, Beutel, Štrek. (Arch.).
  98. putogròm, -óma, m. das Podagra, Dict., Cig.
  99. putogrǫ̑məc, -mca, m. der Podagrist, Cig.
  100. pȗtra, f. 1) ein enghalsiger irdener Krug ( bes. für Essig), Danj. (Posv. p.), vzhŠt., ogr.- C.; — 2) die Zwergin, C.; — prim. putrh.

   66.239 66.339 66.439 66.539 66.639 66.739 66.839 66.939 67.039 67.139  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA