Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (66.539-66.638)

  1. prǫ́žən, -žna, adj. spannkräftig, elastisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.), Sen. (Fiz.), nk.; prǫ̑žna smola = kavčuk, Vrt.; — mit einer elastischen Feder versehen: prožna tehtnica, die Federwage, Cig. (T.); prožna zaklopnica, das Federventil, Cig. (T.); prožno šestilo, der Federzirkel, Cig. (T.).
  2. prǫ́žica, f. dem. proga; — das Närbchen, C.
  3. prožílọ, n. das Federwerk: p. iz dratu, die Drahtfeder, Cig.; die Auslösung in den Schlaguhren, Cig.
  4. prožína, f. die Springfeder, Cig. (T.); — rus.
  5. prǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) losschnellen, Cig.; p. puščice z loka, LjZv.; p. samostrel, LjZv.; — entgleiten lassen, Z.; hlode p. po drči, po žlebih, Svet. (Rok.), LjZv.; grot zrnje med mlinska kamena proži, Z.; p. se, sich loslösen, Jan.; prst se v jamo proži, vzhŠt.- Vest.; — mittelst Schnellkraft in Bewegung setzen: ne proži ure! vzhŠt.- Vest.; mreže p. pticam, Vögel mit Netzen fangen, Jsvkr.; p. se, sich federn, Cig.; kal se proži v zrnju in razširja, Vrt.; — losdrücken: puške p., Jan., C.; samostrel p., LjZv.; — ( fig.) anregen, in Vorschlag bringen, C.; — 2) hinstrecken, hinrecken, Cig.; p. roko, Cig.; p. priliko, eine Gelegenheit bieten, DZ.; — p. se, sich erstrecken, reichen, Cig., Jan.; ( hs.).
  6. prožìv, -íva, adj. elastisch, C.
  7. prožljìv, -íva, adj. spannkräftig, elastisch, Cig., Jan., C.
  8. prǫ̑žnica, f. 1) = progla, proglo, der Fallstrick, C.; — 2) das Zündloch (bei Schießgewehren und Pöllern), Gor.
  9. pŕpər, -pra, m. = poper, Mur., C., vzhŠt.; p. nesti = štuporamo nesti, C., vzhŠt.; p. tolči, auf den Rücken schlagen, C.
  10. pŕpica, f. die Leibesverstopfung, Kor.- Jarn. ( Kres III. 476.); — pogl. priperica 2).
  11. pȓpič, m. neka bela sliva, Guts., SlGradec- C.
  12. pŕpola, f., SlGradec- C., pogl. purpela.
  13. prpríca, f. = poprica, koprica, das Quereisen im oberen Mühlsteine, die Haue, C. ( Vest.), jvzhŠt.; (preprica, vzhŠt.- Vest.).
  14. prpríš, m. der Feldthymian (thymus serpyllum), Habd.- Mik.
  15. prprnják, m. nekak kruh, vzhŠt.- Trst. (Let.).
  16. pȓš, m. der Käsestaub (von den Käsemilben), Cig., Nov.- C.
  17. pŕša, f. der Staubregen, das Nebelreißen, C.
  18. pŕšavica, f. der Staubregen, Jan., C.
  19. pŕščati, -ím, vb. impf. knisternd spritzen, Z.; — prim. prskati.
  20. prščę̑n, adj., Z., Let., pogl. prsten.
  21. pŕšən, -šna, adj. pȓšna kopel, das Douchebad, Jan. (H.).
  22. pršẹ̑nje, n. das Nebelreißen, der Staubregen.
  23. pršẹ́ti, -í, vb. impf. fein regnen, nieseln; iz megle prši.
  24. pršíca, f. 1) die Milbe, Jan.; pršice, Milben (acarina), Erj. (Z.), Cig. (T.); — 2) der Staubregen, Cig. (T.), Jes.
  25. pr̀t, pŕta, m. 1) ein Stück Leinwand, Guts., Mur.- Cig., Jan., Mik.; — das Tischtuch, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — die Serviette, Dict., Mik.; — das Bettuch, Mur.- Cig., Mik.; — potni p., das Schweißtuch, C.; mrtvaški p., das Todtentuch, Cig., Jan.; — rožnati p., die Blumenmatte, C.; — 2) die Leinwand, Gor.; nekaj vatlov prta, Ravn. (Abc.).
  26. pȓt, -ı̑, f. die Bahn durch den Schnee, Cig., Jan., Mik., BlKr.
  27. pȓtəc, -tca, m. das Tüchel, C.
  28. prtę̑n, adj. 1) leinen, bes. grobleinen, Mur., Cig., Jan., Gor., jvzhŠt.; prtene hlače, die Linnenhosen, Mur.; — 2) grob (= nicht fein): prtena kola, der Blockwagen, Cig.; prtena klobasa, die Reis-, Brei- oder Leberwurst, Gor., Celjska ok.- C.; prten modrijan, ein Quasigelehrter, Cig.
  29. prteníce, f. pl. Leinwandhosen, Z., Rut. (Zg. Tolm.).
  30. prtenína, f. das Leinzeug, die Leinware, die Wäsche.
  31. prtı̑, f. pl. das Gliederreißen, Cig.; = proti, protin, die Gicht, Z., Goriš., jvzhŠt.; prti so ga zvlekle, jvzhŠt.; (prtij, m., prtija, f. die englische Krankheit, die Rhachitis, V.-Cig.; ?).
  32. prtìč, -íča, m. das Tischtuch, das Tafeltuch, Cig., Jan., Rog.- Valj. (Rad), Zilj.- Jarn. (Rok.); ženske so se o dežju s prtiči ogrinjale, Pjk. (Črt.); božji p., das Corporale, Cig.; — die Serviette, Cig., Jan., DZ., C.; — = plahta, rjuha, das Bettuch, C.
  33. prtína, f. = prt, f., die Bahn im Schnee, C., Valj. (Rad), BlKr.
  34. 1. pŕtiti, pȓtim, vb. impf. 1) heften: (das Vieh auf der Weide) anzubinden pflegen, Jarn.; — 2) p. se, eine Last auf den Rücken laden, Fr.- C.; p. se k čemu, sich zu etwas anschicken, C., Notr.; — sich abmühen, sich anstrengen, Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); s pesmijo se p., Glas.; jeziti in p. se, ohnmächtig zürnen, Cig., C.; — p. se kam = nerodno lesti, vleči se kam, BlKr.- Let.; — prtíti se, -ím se, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.).
  35. 2. pŕtiti, -im, vb. impf. die Bahn im Schnee brechen: sneg p., Cig., C., Dol.; gaz komu p., Levst. (Zb. sp.).
  36. 2. prtjè, n. der Streit, Valj. (Rad).
  37. prtljȃga, f. das Gepäck, die Bagage, Cig., Jan., nk.; — hs.
  38. prtljáriti, -ȃrim, vb. impf. sich zu schaffen geben, herumstöbern, Glas.
  39. prtnę̑n, adj. = prten, Z., Dol., BlKr.- Let.; — pride še eden kmet, ves prtnen in okoren, Jurč.
  40. prtneník, m. ein Kleid aus Leinwand, Lašče- Levst. (M.).
  41. prúčica, f. dem. pruka; der Fußschemel, Cig., Jan., C.; der Knieschemel, C.
  42. prúgəlj, -glja, m. der Prügel, C.; — leseni klin pri plugu, ki se imenuje drugod kurelj, Erj. (Torb.); — iz nem.
  43. prȗht, m. die Race: krava dobrega pruhta, Z.; — mladenič lepega pruhta, ein Jüngling von schönem Wuchs ( prim. srvn. fruht = Geschlecht, Stamm), Vrsno- Erj. (Torb.).
  44. prúka, f. der Kirchenstuhl, die Kirchenbank; — prim. bav. bruck, eine breite Liegestatt von Brettern am Ofen, švabsko: der Schusterschemel, Štrek. (Arch.).
  45. prȗn, prúna, adj. blau, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kor.- Mik.; prun kakor jasno nebo, Ahac.; (— grasgrün, Jan.); — prim. stvn. prun, dunkelfarbig, braun, Štrek. (Arch.).
  46. prunēlica, f. die Brunelle (prunella vulgaris), Cig.
  47. prúštof, m. der Brustlatz, Cig.; die Weste, Jan., Kr., Tolm.; das Bauernröcklein, Notr.; — iz nem. Brusttuch, C.
  48. prváčiti, -ȃčim, vb. impf. prvak biti, der Erste oder einer der Ersten sein, den Vorrang haben, nk.
  49. prvák, m. der Erste, der Hervorragendste; einer der Ersten; prvaki, die Häupter des Volkes, Cig.; vse svoje dvornike, vojščake in prvake iz Galilejskega je povabil, Ravn.
  50. prvákinja, f. die Erste, eine der Hervorragendsten, C.
  51. prvakováti, -ȗjem, vb. impf. der Erste sein, zu den Ersten, den Hervorragendsten gehören, C., nk.; demant prvakuje med dragimi kameni, Erj. (Min.).
  52. pȓvəc, -vca, m. 1) der Erste, Ravn., Vrt.; = prvak, V.-Cig.; prvec in poglavar, Glas.; — 2) der Erstgeborne, der Erstling, Mur., Cig., Jan., C.; — 3) der Jungfernschwarm, V.-Cig., Por., Levst. (Beč.); — 4) der Urbestandtheil, das Element, Jan.
  53. pȓvək, -vka, m. der Urstoff, der Grundstoff, Jan., Cig. (T.); — das Element bei den Combinationen ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  54. prvẹ́nčək, -čka, m. dem. prvenec; der Erstling, Valj. (Rad).
  55. prvẹ́nčič, m. der Erstgeborne, Trub.- Mik.
  56. prvẹ́nčina, f. coll. die Erstlinge, das Erstgeborne, Mur., Cig., Jan.; p. vse živine, Ravn.
  57. prvẹ́nəc, -nca, m. 1) der Erstling, Mur., Cig., Jan., nk.; der Erstgeborne: kraljev p., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) der Waldmeister (asperula odorata), = dišeča perla, Cig., Tuš. (R.); (morda nam. perlenec?).
  58. pŕvẹnji, adj. der frühere, Hal.- C.; s prvenja, anfangs, ogr.- Mik.
  59. prvẹ́nka, f. die Erstgeborne, ein weiblicher Erstling, Cig., C.
  60. prvẹ́nščina, f. coll. 1) das Erstgeborne, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Erstlingsarbeit, Nov.
  61. pŕvẹšnji, adj. der frühere, der ursprüngliche, SlN., Nov.- C.; vprašaj prvešnje ("pèrvišne") žlahte, Dalm.; najprvešnji, der allererste, Rec.
  62. pŕvẹšnjica, f. = prvesnica, Svet. (Rok.).
  63. pȓvi, num. der erste (der Ordnung, der Zeit, dem Range nach u. dgl.); prva sreča gre za peč sest, das erste Glück ist trügerisch, Rib.- M.; prve dni, in den ersten Tagen; prvi sem vrgel jaz, zuerst habe ich geworfen; to je prva, das ist das erste, das Wichtigste; p. za kraljem; p. hlapec, der Oberknecht; prvo mesto, der erste Platz, der Vorrang; prvo število, die Primzahl ( math.), Cig. (T.); (s) iz prvega, anfangs; = za prvega, Jurč.; = iz prva, pogl. izprva.
  64. pȓvič, adv. zum erstenmal; takrat sem ga prvič videla; — fürs erste, erstens.
  65. prvíčanje, n. das erste Gastmahl bei der Braut nach der Hochzeit, C.
  66. prvíčən, -čna, 1) adj. Erstlings-, Trub., Dalm.; prvı̑čni kruh, Dalm.; — 2) pȓvičən, ursprünglich: Iz tame se sklanja V svoj prvični stan, Vod. (Pes.).
  67. prvíči, m. pl. 1) die Erstlinge, C., Trub.; — 2) die Nachhochzeit, vzhŠt.- C.; prim. prvičje.
  68. prvı̑čje, n. das Mahl, das beim ersten Besuch der Eltern bei ihrer neu vermählten Tochter gegeben wird, Z.
  69. pȓvikrat, adv. das erstemal, zum erstenmal.
  70. prvína, f. 1) das erste: prvina dneva, der Anfang des Tages, Ravn.- C.; jeli je prvina (= načetek, der Anbruch) sveta, tako je tudi vse testo sveto, Dalm.; die Erstlinge, Mur., Cig., Jan., Trub., Krelj; daj njemu od prvin vsega sadu, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) der Grundstoff, der Urstoff, das Element, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), nk.
  71. prvíšče, n. obed, ki ga pripravita poročenca prvo nedeljo po poroki navadno poslom, kuharicam in starejšini, vzhŠt., Pjk. (Črt.); — prim. prviči.
  72. pȓvlje, adv. früher, eher, Jan., Mik., Trst. (Let.), Ščav., ogr.- C.; najprvlje, ogr.- C.
  73. pȓvnica, f. 1) die Prime im Brevier, C.; — 2) = prvesnica, Jan.; — 3) = prednost, die Vorhand, Jan.
  74. pȓvnik, m. 1) prvi sir, narejen v planini, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) der Monat Jänner, Guts.; — 3) = prvenec, der Erstling, Mur.
  75. prvobítən, -tna, adj. ursprünglich, Ur-, Cig., Jan., C., Levst. ( LjZv.); prvobı̑tni svet, die Urwelt, prvobitno stanje, der Urzustand, Cig. (T.); originell: besede niso prvobitne, LjZv.
  76. prvodóbən, -bna, adj. der ersten Zeitperiode angehörig, anfänglich, Nov.- C.
  77. pȓvokratən, -tna, adj. erstmalig.
  78. prvolẹ̑tnik, m. ein Studierender des ersten Jahrganges einer Anstalt, nk.; — hmelj p., der Jungferhopfen, Cig.
  79. prvolìk, -líka, m. die Kerngestalt ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  80. prvoobrázən, -zna, adj. urbildlich, Cig. (T.); — stsl.
  81. prvorazrę́dən, -dna, adj. zur ersten Classe gehörig, C., nk.
  82. prvorę́dən, -dna, adj. ersten Ranges: prvoredna država, gostilna, SlN.
  83. prvorǫ́dən, -dna, adj. prvorodni greh, die Erbsünde, Cig., Jan.; — rus., polj.
  84. prvorojèn, -éna, adj. erstgeboren.
  85. prvoroję́nčič, m. dem. prvorojenec, der Erstgeborne, Cig., Jan., Trub., Dalm., Fr.- C.
  86. prvoroję́nəc, -nca, m. der Erstgeborne.
  87. prvoroję́nka, f. die Erstgeborne.
  88. prvošọ̑ləc, -lca, m. ein Schüler der ersten Classe (einer Mittelschule).
  89. prvótən, -tna, adj. ursprünglich, Ur-, Original-, primär, primitiv, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; prvotni pomen, Cig. (T.); prvotni spis, das Original, Jan.; prvotni tok, inducierender Strom ( phys.), Cig. (T.).
  90. prvotína, f. coll. die Erstlinge, Jan., ogr.- C.
  91. prvǫ̑tnik, m. das Original, Jan.
  92. prvotvòr, -tvǫ́ra, m. das Original, Cig., Jan.; — polj.
  93. prvováti, -ȗjem, vb. impf. der erste sein, Ravn.; K. je prvoval v vseh latinskih šolah, Navr. (Kop. sp.); den Vorrang haben, Nov.- C.; den Ton angeben, Jan.
  94. prvožı̑vəc, -vca, m. das Urthier, das Protozoon, Cig.
  95. pržína, f. der Grießsand, Cig. (T.); der Grus, Erj. (Min.); — prim. prga in hs. pržina, Sand.
  96. pŕžiti, pȓžim, vb. impf. = pražiti, Jan.; — hs.
  97. pšȃj, m. der Stampfklotz, der Stampfer, Jan., Raič ( Let.), Zora; der Pressstößel: s pšajem tropine v prešo tlačijo, jvzhŠt.; der Mörserstößel, C.; — prim. phati.
  98. pšȇnar, -rja, m. 1) der Grützehändler, Cig., C.; — 2) mlinski kamen, ki proso lušči in tako pšeno dela, Kr.- Valj. (Rad).
  99. pšenátən, -tna, adj. = ikrast (finnig): pšenatna svinja, C.
  100. pšenčàv, -áva, adj. = ikrast, finnig, Cig.

   66.039 66.139 66.239 66.339 66.439 66.539 66.639 66.739 66.839 66.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA