Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (66.339-66.438)

  1. prǫ́cẹp, m. rakla, s katero se zažiga kopa, die Quandelstange, Mune v Čičih- Erj. (Torb.).
  2. prǫ̑cka, f. = procajna, Levst. (Rok.), Rib.
  3. pròč, adv. weg; p. iti, p. vzeti, p. dejati itd.; p. od mene! roke proč! proč je (es ist aus, es ist vorbei), ni več pomagati! (tudi: proč je, er (sie) ist dahin! vse je proč, alles ist verloren).
  4. pročę̑lje, n. die Vorderseite (eines Gebäudes), die Fronte, Jan., C., Cig. (T.), Levst. (Pril.).
  5. pročítati, -am, vb. pf. = prečitati, Zora; ( hs.).
  6. pročr̀t, -čŕta, m. das Profil, h. t.- Cig. (T.); dolžinski p., das Längenprofil, prečni p., das Querprofil, Levst. (Močv.).
  7. prǫ́d, m. das Gerölle, das Geschiebe, der Flussschotter; die Sandbank, Cig. (T.), C.; die Flussinsel, Meg.- Mik.; (prodi heißen die Drauinseln, Mik.).
  8. prọ̑daj, m. der Verkauf: na prodaj, zum Verkauf, feil; tukaj je na prodaj žito, vino, hier ist Getreide, Wein zu haben; to ni na p., das ist nicht feil; pol sveta je na prodaj, pol se ga pa more kupiti — in der Welt ist alles feil, Npreg.- Cig.; imeti na p., zu Kaufe, feil haben; gre v prodaj, es findet Absatz, jvzhŠt.; marsikaj se je dalo v prodaj (ist verkauft worden), Jurč.; za prodaj pripravljati, Jurč.; — druzega prodaja ni (= druge reči, ki bi se prodajala), Prim.
  9. prodȃja, f. der Verkauf; posilna p., zwangsweise Veräußerung, DZ.; p. duhovnih reči, Krelj; slaba p., schlechter Absatz, Cig.; na prodajo = na prodaj, Meg., Boh., Dalm.; nebesa so na prodajo, Krelj; na prodajo postavljene reči, Hip. (Orb.); na prọ̑dajo biti, v prọ̑dajo staviti, Levst. (Nauk); — der Verschleiß; p. soli, tobaka; p. na debelo, na drobno, der Groß-, Kleinverschleiß.
  10. prodajáč, m. der Verkäufer, der Verschleißer, Cig., Levst. (Nauk).
  11. prodajalíšče, n. der Verkaufsplatz, Cig.; — das Absatzgebiet, Cig. (T.).
  12. prodajȃłnica, f. das Verkaufslocale, der Kaufladen, Cig., Jan., nk.
  13. prodȃjanje, n. das Verkaufen; das Feilbieten.
  14. prodȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad prodati; verkaufen, feilbieten; na debelo, na drobno p., im Großen, im Kleinen, en gros, en detail verkaufen; na vago p., nach dem Gewichte verkaufen; po hišah p., hausieren, Jan.; dolg čas p., lange Weile haben, jvzhŠt.; čas p., müßig sein, Cig.; revo p., in Noth und Elend sein, Cig.; = siromaščino, revščino p., Z., jvzhŠt.; sitnost p., lästig fallen; zijala p., gaffen; svojo učenost p., seine Weisheit auskramen, Cig.; laži p., Lügen vorbringen, Cig.
  15. prodajȃvəc, -vca, m. der Verkäufer; der Verschleißer; der Feilbieter; — tudi: prodȃjavəc.
  16. prodajavína, f. die Feilschaft, coll. die Feilschaften, V.-Cig., DZ.
  17. prodajȃvka, f. die Verkäuferin, die Verschleißerin; die Feilbieterin: — tudi: prodȃjavka.
  18. prodájən, -jna, adj. 1) Verkaufs-, Cig., Jan.; — 2) verkäuflich, Cig., Jan.
  19. prodajílọ, n. das Verkaufen, die Feilbietung, Cig., Vrtov. (Vin.), Svet. (Rok.), Gor.
  20. prọ̑dałən, -łna, adj. verkäuflich: prodalno meso, Levst. (Nauk).
  21. prodȃłnica, f. = prodajalnica, C., Vrt., Let., Levst. (Zb. sp.).
  22. prodáti, -dám, I. vb. pf. 1) verkaufen; z dobičkom, z izgubo p., vortheilhaft, mit Schaden verkaufen; p. pod nič, spottwohlfeil verkaufen; po dražbi p., verauctionieren; — 2) verrathen, ogr.- C.; — II. prǫ́dati, prǫ́dam, vb. impf. = prodajati, Gor.; ti, ki olje prodajo, Krelj; Po čem vi raje prǫ́date? Npes.- Vod. (Pes.); Lepoto zemlje prodate na drobno, Str.
  23. prodávati, -am, vb. impf. ad prodati = prodajati, ogr., kajk.- Valj. (Rad), Levst. (Nauk).
  24. prǫ́dəc, -dca, m. = prod, das Gerölle, Jan., C.; der Schotter, vzhŠt.
  25. prǫ́dək, -dka, adj. eifrig, muthig, C.; munter, C., Mik.; prodka voda, Zora; prodka beseda, fließende Sprache, Bes.
  26. prodína, f. 1) die Schottererde, C.; — 2) die Sandbank, Cig. (T.).
  27. prodı̑rati, -am, vb. impf. = predirati: vorwärts dringen, eindringen, Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Min.); veter prodira v najmanjše luknjice, Žnid.
  28. prodíšče, n. die Flussschottergrube, Cig.
  29. prǫ̑dje, n. das Flussgerölle, Cig., C.
  30. prǫ̑dnat, adj. Flussschotter enthaltend, schotterig; prodnata zemlja.
  31. prǫ̑dnica, f. die Flussschotter enthaltende Erde, die Grieserde, Cig.
  32. prǫ̑dnik, m. 1) okrogel kamen v produ, der Rollstein, der Flussstein, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) eine Art Strandläufer: das Grünbeinchen (tringa), Cig., Frey. (F.).
  33. prodȏłžək, -žka, m. die Verlängerung, Erj. (Som.).
  34. prodołžíti, -ím, vb. pf. verlängern, Cig. (T.), DZ., Zora; — stsl., rus.
  35. prodòr, -dóra, m. = predor, der Durchbruch (eines Flusses durch das Gebirge), Cig. (T.); morski p. = morska ožina, C.
  36. prodorína, f. prodorine, das Eruptivgestein, Erj. (Min.).
  37. prodovína, f. das Flussschottergerölle, das Geschiebe, der Schotterboden; die Geschiebmasse, DZkr.
  38. prodȗh, m. das Luftloch, C., Cig. (T.); — stsl.
  39. prodúkcija, f. pridelovanje ali izdelovanje, predstava, die Production, Cig. (T.), nk.
  40. prodūkt, m. pridelek, izdelek, plod, ( math.) zmnožek, das Product.
  41. profīl, m. die Seitenansicht, der Durchschnitt, das Profil.
  42. prǫ́ga, f. 1) ein länglicher Fleck, C., Rib.- Mik.; der Streifen ( z. B. an einem Thiere), C.; die Borte am Kleid, C.; proge, die Streifung der Krystalle, Cig. (T.); — die Strieme, Meg., Dict., Mur., Dalm.- M.; krvava proga, die Blutstrieme, Cig.; proge komu izprati, Dalm.; proga je stekla (vztekla), eine Strieme entstand, Z.; — die Schramme, Cig., Jan.; — die Linie: železnična, telegrafna p., die Bahnlinie, die Telegraphenlinie, Cig. (T.), C., nk.; — die Strecke, nk.; — 2) eine gestreifte Kuh, Cig.
  43. prǫ̑gar, -rja, m. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  44. progàt, -áta, adj. voll Striemen, striemig, Mur.
  45. prǫ́gati, -am, vb. impf. bestriemen, Cig.
  46. prǫ́gav, adj. = progast, Jan.
  47. prǫ́gavəc, -vca, m. ein gestreiftfleckiger Apfel, C.
  48. prǫ́gla, f. die Schlinge ( z. B. zum Vogelfang), der Fallstrick, Guts., Cig., Notr.; das Springhäusel, Štrek., Notr.- Levst. (Rok.); — die Mäusefalle, Cig., Vrt., Notr.; — v proglo vzeti koga = v strah vzeti, jemanden hernehmen, coramisieren, C.
  49. proglášati, -am, vb. impf. ad proglasiti, Jan., nk.
  50. prǫ́glọ, n. der Fallstrick, die Schlinge, Habd.- Mik.
  51. progòn, -gǫ́na, m. = pregon, die Verbannung, nk.; državni p., die Reichsacht, nk.
  52. progovoríti, -ím, vb. pf. = (iz)pregovoriti, zu sprechen anfangen, C., Krelj, nk.
  53. progrām, m. s šolskim poročilom združeni spis, vzpored, načelni načrt ( n. pr. kake stranke), das Programm.
  54. próhod, -hǫ́da, m. 1) feierlicher Zug, die Procession, C.; — 2) der Durchgang, Šol., Levst. (Pril.); — der Corridor, C.; — der Gang, der Canal, Erj. (Som.); der Darmcanal, h. t.- Cig. (T.); zračni prohodi, Luftgänge, Lufthöhlen, Cig. (T.).
  55. prohóditi, -hǫ́dim, vb. pf. = prehoditi, durchwandeln: p. suha mesta, Trub.- Mik.
  56. proizhȃjati, -am, vb. impf. hervorgehen, nk.; vse to proizhaja iz imenovalnikove snovi, Levst. (Nauk).
  57. proizhòd, -hǫ́da, m. der Ursprung, Zora.
  58. proizíti, -ídem, vb. pf. hervorgehen, SlN.
  59. proizvȃjati, -am, vb. impf. ad proizvesti; 1) ableiten: besede p., Levst. ( LjZv.); p. pravice iz dogodkov, DZ.; — 2) producieren, Zv., Erj. (Som.); — 3) ausführen, executieren, nk.
  60. proizvòd, -vǫ́da, m. das Erzeugnis, das Product, C.; — prirodni proizvodi, die Naturerzeugnisse, Cig. (T.).
  61. proizvǫ́dən, -dna, adj. Productions-: proizvǫ̑dna moč, Levst. (Pril.); — productiv (von Menschen), Cig. (T.).
  62. pròj, prója, m. 1) das Spannholz, die Sperrleiste (der Weber), V.-Cig.; = pl. proji, Cig., Gor.- Z.; — 2) der Nährahmen, Cig.
  63. proja, f. nekipnjen kruh v žrjavici pečen, Savinska dol.
  64. projēkcija, f. vzmet, die Projection ( math.), Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.); p. iz središča (srede), die Centralprojection, paralelna, piramidalna p., die Parallel-, Pyramidalprojection, Cig. (T.).
  65. projēkt, m. namera, osnova, das Project.
  66. prójiti, prǫ́jim, vb. impf. ausspannen, ausspreizen, Cig., Jan.
  67. proklamácija, f. proglas, die Proclamation.
  68. proklę̑təc, -tca, m. der Verfluchte, Levst. (Zb. sp.), Nov.
  69. proklę́tje, n. = prokletstvo, Jan.
  70. prokòp, -kópa, m. die Durchgrabung, der Durchstich, Jan. (H.).
  71. prokšen, adj. übermüthig, muthwillig, C.; — heikel, Meg.- Mik.; = izbirčen, BlKr.- Let.; — delicat: prokšeno goščenje, Habd.- Mik.; prokšena testenica, eine Pastete, C.
  72. prokšiti, -im, vb. impf. verzärteln, muthwillig machen, p. se, muthwillig sein, ogr.- C.
  73. prokurātor, -rja, m. pooblaščenec, oskrbnik, der Procurator, Cig.
  74. promemōrija, f. spomenica, das Promemoria, Cig. (T.).
  75. promèt, -mę́ta, m. der Umsatz von Waren, der Verkehr, Cig. (T.), DZ., nk.; priredbeni p., der Veredlungsverkehr, DZ.; — hs.
  76. promę́tən, -tna, adj. Verkehrs-, nk.
  77. promōcija, f. povišanje v akademiško čast, die Promotion.
  78. promovīrati, -am, vb. impf. ( pf.) poviš(ev)ati v akademiško čast, promovieren, Jan., nk.
  79. pronícanje, n. die Diffusion, Sen. (Fiz.).
  80. pronícati, -am, vb. impf. durchdringen, Erj. (Min.); ( fig.) p. misli pesmotvora, SlN.; — po drugih slov. jezikih.
  81. pronícav, adj. durchdringend: p. glas, Vrt.
  82. proniceváti, -ȗjem, vb. impf. = pronicati: tekočine od zunaj pronicujejo (dringen ein), Erj. (Som.); — diffundieren, Sen. (Fiz.).
  83. proníkati, -am, vb. impf. ad pronikniti; = pronicati, durchdringen, Cig. (T.), C.; — po drugih slov. jezikih.
  84. proníkav, adj. diffusionsfähig ( phys.), Cig. (T.); — p. razum, durchdringender Verstand, Cig. (T.).
  85. proníkniti, -nı̑knem, vb. pf. 1) hervordringen, erscheinen, C.; — 2) durchdringen, Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
  86. propàd, -páda, m. der Verfall, der Untergang, Jan., C., nk.; — po drugih slov. jezikih.
  87. propádati, -pȃdam, vb. impf. ad propasti; 1) durchfallen: pri volitvah p., Cig., nk.; — 2) im Verfall begriffen sein, nk.
  88. propádən, -dna, adj. schroff: propadno rebro, schroffer Abhang, Cig. (T.), Jes.
  89. propedēvtičən, -čna, adj. propädeutisch, Jan., Cig. (T.).
  90. propōrcija, f. sorazmerje, die Proportion, Cig. (T.).
  91. proporcijonālən, -lna, adj. sorazmeren, proportional, Cig. (T.).
  92. propọ̑vẹd, f. = pridiga, Jan., C., Levst. ( LjZv.); — po drugih slov. jezikih.
  93. propúščati, -am, vb. impf. ad propustiti; durchlassen, Žnid.
  94. proračȗn, m. der Voranschlag, der Überschlag, das Budget, Cig. (T.), C., nk.; trošni p., der Kostenvoranschlag, Levst. (Pril.).
  95. prorèk, -rę́ka, m. der Vordersatz ( phil.), Cig. (T.).
  96. prorẹ̀z, -rẹ́za, m. = prerez, der Durchschnitt, Jan. (H.).
  97. prórok, -rǫ́ka, m. der Prophet, Alas., Cig., Jan., Krelj, nk.; ( nav. prerok).
  98. prorokováłən, -łna, adj. prophetisch, Jan. (H.).
  99. prorokovalíšče, n. das Orakel, Cig., C., nk.
  100. prorokovȃnje, n. das Weissagen, das Prophezeien; — das Prophezeite, die Prophezeiung.

   65.839 65.939 66.039 66.139 66.239 66.339 66.439 66.539 66.639 66.739  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA