Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (6.501-6.600)

  1. stȃnje, n. 1) das Stehen; stanje in čakanje; s. zvezd, die Constellation, Cig. (T.); — 2) der Zustand, Jan., Z., nk.; železnica je v dobrem stanju, DZ.; začasno s., das Provisorium, DZ.; — 3) das Gebäude, das Wohngebäude, Mur., C., BlKr., jvzhŠt., ogr.- C.; das Wirtschaftsgebäude, Dol.
  2. stanjénje, n. das Aufstehen, (tudi: stanenjè, stánenje), ogr.- Valj. (Rad).
  3. stanjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad stanjiti, Z., Bes.
  4. stánjiti, -im, vb. pf. dünn machen, Jan. (H.).
  5. stȃnjšanje, n. die Verdünnung, Cig.
  6. stȃnjšati, -am, vb. pf. = iztanjšati, Cig.
  7. stanjúzati, -am, vb. pf. zerdrücken, dünn pressen, C.
  8. stȃnka, f. die Verspause, h. t.- Cig. (T.), Navr. ( Kres).
  9. stanodajȃvəc, -vca, m. der Quartiergeber, Cig., DZkr.
  10. stanodȃvəc, -vca, m. der Quartiergeber, Cig., Jan., C., DZ.
  11. stánoga, f. = stonoga, Levst. (Zb. sp.), LjZv.
  12. stȃnoma, adv. im Quartier: kje si stanoma? Polj., Črni Vrh ( Notr.)- Svet. (Rok.).
  13. stanoredník, m. der Quartiermeister: veliki s., der Generalquartiermeister, Cig.
  14. stanótən, -tna, adj., Jan., Levst. (Zb. sp.), pogl. stanoviten.
  15. stanováłən, -łna, adj. wohnbar, Cig.; — Wohn-: stanovȃłna hiša, Zv.; stanovalno poslopje, das Wohngebäude, Levst. (Pril.).
  16. stanovalíšče, n. die Wohnung, das Quartier, die Behausung, Cig., Jan., nk.; — = bivališče, der Wohnort, Cig., Jan.
  17. stanoválọ, n. die Wohnung, C.
  18. stanovȃnje, n. 1) das Wohnen; — 2) die Wohnung; s. najeti, oddati, odpovedati; s. samo na sebi, das Naturalquartier, Levst. (Pril.).
  19. stanováti, -ȗjem, vb. impf. 1) die Wohnung, das Quartier haben, wohnen; sam, z drugimi s.; — hausen, Cig.; Od prvega tukaj Stanuje moj rod, Vod. (Pes.); — 2) beherbergen: s. koga, C., Npes.-Vraz.
  20. stanovȃvəc, -vca, m. der Bewohner, der Einwohner.
  21. stanovȃvka, f. die Bewohnerin, die Einwohnerin.
  22. stanovȃvstvọ, n. die Bewohnerschaft, Cig.
  23. stanǫ́vən, -vna, adj. 1) Wohnungs-: stanǫ̑vnọ društvo, der Wohnungsverein, DZ.; — 2) sicher, gewiss: ta reč ni stanovna, Svet. (Rok.).
  24. stanovíłən, -łna, adj. constitutiv, Cig. (T.).
  25. stanovína, f. das Quartiergeld, Cig., C., Nov.; — der Miethzins, C.
  26. stanovíšče, n. 1) miza nima stanovišča, der Tisch hat keinen festen Stand, Goriš.; — 2) die Wohnung, der Aufenthaltsort, Levst. (Nauk); der Wohnsitz, DZkr.; — 3) der Standpunkt, der Gesichtspunkt, Jan., Cig. (T.); zdravniško s., Levst. (Pril.); ( hs.).
  27. stanovı̑t, adj. 1) beständig, beharrlich, Cig., Jan., Trub., Dalm., Jsvkr.; stationär, Cig. (T.); stanoviti dohodki, nachhaltige Rente, Levst. (Nauk); — 2) bestimmt, Dalm.- Cig., DZ.; zemlja ima stanovit tek, Cig.; stanovito, gewiss, ogr.- C.
  28. stanovítən, -tna, adj. standhaft, charakterfest; s. biti; — beständig, beharrlich, ausdauernd; — haltbar, stanovitno vino; stanovitna barva; — definitiv, bestimmt, festgesetzt, Cig., Jan.; stanovitna cena, plača, Cig., Jan.; stanovitni prazniki, unbewegliche Feiertage, Cig.; — sicher: stanovitne roke biti (pri streljanju), Zv.; — sicher, gewiss, Meg.; — träge ( phys.): eter je pač s., teže pa nima nobene, Žnid.
  29. stanovíti, -ím, vb. impf. festsetzen, statuieren, Cig. (T.); tehnični izrazi se stanove ob enem z vednostmi, Levst. (Zb. sp.); — stsl.
  30. stanovítnost, f. die Standhaftigkeit, die Beständigkeit, die Beharrlichkeit, die Ausdauer; — die Haltbarkeit; — das Beharrungsvermögen (der Körper), Zora.
  31. stanovı̑tost, f. = stanovitnost, Cig., C.; das Beharrungsvermögen ( phys.), Cig. (T.).
  32. stanovníca, f. die Einwohnerin, Valj. (Rad).
  33. stanovník, m. der Bewohner, der Insaß, Mur., Cig., Jan., Vrt., Zora, Žnid.; — der Einwohner, Mur., Cig., Jan., Levst. (Nauk).
  34. stanovnína, f. der Quartierzins, Cig., DZ.
  35. stanovnı̑štvọ, n. die Bewohnerschaft, Z., nk.; — die Bevölkerung, DZkr.
  36. stanǫ́vski, adj. 1) Standes-, nk.; — 2) Stände-, ständisch, die Landstände betreffend, Landschafts-, Cig., Jan., nk.
  37. stanǫ̑vstvọ, n. die Landstandschaft, das Ständewesen, Cig., Jan.
  38. stápati, -pam, -pljem, vb. impf., ogr.- Let., Mik.; pogl. stopati.
  39. stȃpljanje, n. das Zusammenschmelzen, Cig.
  40. stȃpljati, -am, vb. impf. ad 2. stopiti; 1) zusammenschmelzen, verschmelzen, Cig., Cig. (T.); — 2) schmelzen, abschmelzen, Mur., Cig., Jan.
  41. stapljeváti, -ȗjem, vb. impf. = stapljati, Met.
  42. stár, -rja, m. der Scheffel, ein Getreidemaß (= 2 Metzen, Met.), Cig., C., Trub., Dalm., Gor., Notr., Prim.; — prim. it. stajo, iz: stario, lat. sextarius, Mik. (Et.).
  43. stàr, stára, adj. alt; stari ljudje; star je kakor greh, Erj. (Torb.); star kakor zemlja; stara pravica; stare poti in stare krčme se ne ogibaj! Erj. (Torb.); star mož, staro vino, staro žito, stara petica, stara mera, to je kaj vredno, Levst. (Rok.); stara šara, altes Gerümpel; — stari, der Schwiegervater, C.; stara, die Schwiegermutter, C.; pl. stari, die Alten, die Ableber nach der Übergabe der Realität, Cig.; stari oče, stara mati, der Großvater, die Großmutter; stari, die Großeltern, Cig., Jan.; stari mesec, der abnehmende Mond, jvzhŠt.; starega meseca, bei abnehmendem Mond, C.; — dve leti s., zwei Jahre alt; koliko si star? wie alt bist du? leta staro jagnje, einjähriges Lamm, Met.- Mik.; ( germ.) — stare navade, althergebrachte Gewohnheiten; po starem, in althergebrachter Weise; — staro in mlado, (jung und alt), vse je teklo gledat.
  44. starȃd, f. das alte Rebenholz beim Weinstock, C.
  45. stȃranje, n. das Altern; s. meseca, das Abnehmen des Mondes, Cig.
  46. starašína, m., Cig., Jan. i. dr., pogl. starejšina.
  47. stȃrati, -am, vb. impf. 1) alt machen, Cig.; skrbi ga starajo, Mur.; — s. se, altern; — 2) abplagen, Cig.; kümmern, C.; s. se, sich kümmern, M.; ne starajte se! vzhŠt.- Valj. (Vest.); s. se za koga, kajk.- Valj. (Rad); — 3) hinhalten: uže tri leta me stara s plačilom, Lašče- Levst. (Rok.).
  48. starčè, -ę́ta, m. der Alte, Cig.
  49. stȃrčəc, -čəca, (-čca), m. dem. starec; der Alte, Mik.
  50. stȃrčək, -čka, m. der Greis.
  51. 1. stȃrəc, -rca, m. 1) der Alte, der Graukopf; — 2) der nistende Vogel (das Männchen), Cig., Jan.; — 3) odpreti starca, einen Schacht öffnen, V.-Cig.; — 4) panj, iz katerega prvi roj zleti, Gol., Levst. (Beč.); — 5) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Banjščice, Tribuša- Erj. (Torb.); — starci, die Klette (lappa), Josch, Gor.; — eine Art Schwamm, C., ( prim. dedec 12)).
  52. 2. stárəc, -rca, m. dem. star; der Scheffel, C.
  53. starẹjševȃnje, n. die Ausübung des Vorsteheramtes, Levst. (Pril.).
  54. starẹjševáti, -ȗjem, vb. impf. Vorsteher (starejšina) sein, C.
  55. starẹ̑jši, m. pl. = starši, Mur.
  56. starẹjšíca, f. = vodilja pri svatovščinah, C.
  57. starẹjšína, m. 1) der Älteste, der Senior (der als solcher ein Amt ausübt), Mur., Cig., Jan.; der Senator, Cig., Jan., nk.; — der Vorsteher, der Vorgesetzte (ohne Rücksicht auf das Alter), Levst. (Nauk); cerkveni s., der Kirchenpropst, Mur., Cig., Jan., Štrek.; s. ceha, der Zunftvorsteher, Cig.; — 2) der Ordner und Leiter einer Hochzeit; — der Zeuge des Bräutigams, C., vzhŠt.
  58. starẹjšı̑nəc, -nca, m. občinski starejšinci, t. j. župan in dva občinska svetnika, die Gemeindevorstandsmitglieder, Levst. (Nauk).
  59. starẹjšíniti, -ı̑nim, vb. impf. = za starejšino biti, Cig., Let.
  60. starẹjšı̑nka, f. die Begleiterin des starejšina bei einer Hochzeit, Pjk. (Črt.); gewöhnlich seine Frau, BlKr.- Let.
  61. starẹjšinováti, -ȗjem, vb. impf. = za starejšino biti, C.
  62. starẹjšı̑nski, adj. starejšine se tičoč; starejšinsko opravilo.
  63. starẹjšı̑nstvọ, n. 1) das Amt eines starejšina; — 2) der Senat, Cig., Jan., nk.; — der Vorstand, Cig.; občinsko s., der Gemeindevorstand, Levst. (Nauk); — cerkveno s., das Kirchenvorsteheramt, die Kirchenvorstehung, Cig.; — 3) die Anciennetät, Cig., Jan.; ( rus.).
  64. starẹ́ti, -ím, vb. impf. altern, Jan.
  65. staríca, f. die Alte, die Greisin, Jan., ogr.- M., SlN., Zora; brezzobe starice, Levst. (Zb. sp.).
  66. 1. starìč, -íča, m. das letzte Mondesviertel, ogr.- C.
  67. 2. starìč, -íča, m. neka davščina: dajal je v pridelkih desetino, gorščino, starič, LjZv.; der Sackzehent, Z., Cig.; — prim. star, m.
  68. staríčən, -čna, adj. ältlich, Mur.- Cig., Jan., Dol.
  69. staríčiti, -ı̑čim, vb. impf. altern, Jan.
  70. staríha, m. ein alter Mann ( zaničlj.), ZgD.
  71. staríhast, adj. = starikav, C.
  72. staríhati, -am, vb. impf. älteln, C.
  73. staríka, f. ein ältlicher Mensch (Mann oder Weib), Lašče- Levst. (Rok.); — ein alter Baum, Cig., C.; — ein alter Schuss an Gewächsen, Cig.; älteres Holz an Reben: letos trs iz starike mladike žene, C.
  74. staríkanje, n. das Altwerden: s. dreves, Nov.
  75. staríkast, adj. = starikav, Cig., C.
  76. staríkati se, -am, vb. impf. älteln, Cig.
  77. staríkav, adj. ältlich; s. človek; starikavo drevo, überständiger Baum, Z.; hiranje je sploh znana bolezen bolj starikavih dreves, Vrtov. (Km. k.).
  78. starı̑n, m. der Alte, Mur., Danj., Mik.; — = star trs, C.
  79. 1. starína, f. etwas Altes: coll. alte Dinge, altes Zeug, der Trödel; dati samo novino za capasto starino, Vrt.; — die Antiquität, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; starine, Antiken, Cig. (T.); — alter Wein; — über den Winter auf der Wiese gebliebenes Gras, Cig.; — = travnik, ki se le enkrat na leto kosi, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); (= bav. altwis, Levst. [Rok.]).
  80. 2. starína, m. ein alter Mann, Jan., Zora, Cv.
  81. starı̑nar, -rja, m. der Trödler, Cig., Jan., DZ.; der Antiquar, Z., nk.
  82. starı̑narica, f. die Trödlerin, Cig.
  83. starináriti, -ȃrim, vb. impf. Trödler sein, trödeln, Cig., Jan.
  84. starinárnica, f. die Trödlerbude, die Antiquarhandlung, C.; — das Antikencabinet, Cig. (T.).
  85. starı̑narstvọ, n. die Trödlerei, nk.; — das Antiquariat, nk.
  86. starı̑nəc, -nca, m. = starokopitnež, C.
  87. starínja, f. sorodniki po starinji = staro sorodstvo, Ist.
  88. starinják, m. eine alte Münze, C.
  89. starinoslǫ̑vəc, -vca, m. der Archäolog, Jan., nk.
  90. starinoslǫ́vən, -vna, adj. archäologisch, nk.
  91. starinoslǫ̑vje, n. die Archäologie, Jan., C., nk.
  92. starinoslǫ̑vski, adj. archäologisch, nk.
  93. starinoslǫ̑vstvọ, n. die Archäologie, nk.
  94. starinoznȃnəc, -nca, m. der Archäolog, Jan.
  95. starinoznȃnski, adj. archäologisch, Jan.
  96. starinoznȃnstvọ, n. die Archäologie, Jan.
  97. starı̑nski, adj. alt, außer Brauch gesetzt, altmodisch; starinska obleka; alterthümlich, antik, Cig., Jan., Cig. (T.); starinska umetelnina (umetnina), die Antike, Cig. (T.).
  98. starı̑nstvən, -stvəna, adj. alterthümlich, C.
  99. starı̑nstvọ, n. das Alterthum, Cig.
  100. stȃriši, m. pl. = starši.

   6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA