Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (6.401-6.500)

  1. srpár, -rja, m. der Sichelschmied, der Sichelhändler, Mur., Cig., Jan.
  2. srpȃrstvọ, n. die Sichelfabrication, Jan. (H.).
  3. sȓpast, adj. sichelförmig, Mur., Cig., Jan., nk.
  4. sȓpəc, -pca, m. dem. srp; 1) eine kleine Sichel; — 2) der Halbring, Cig.; — 3) die Betonie (betonica off.), Cig., C.
  5. sȓpək, -pka, m. dem. srp; 1) eine kleine Sichel; — 2) die Klammer (in der Schrift), das Einschließungszeichen, Cig., Jan.; mej srpkoma, DZ., Nov.; — 3) = srpičnik, die Färberscharte (serratula tinctoria), Medv. (Rok.); — tudi: srpə̀k, -pkà, Valj. (Rad).
  6. sŕpən, -pna, m. = srpan 1), Meg., Valj. (Rad).
  7. srpentīn, m. der Serpentin ( min.), Jan., Cig.
  8. srpẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf rauschen ( z. B. von dürrem Grase), Cig., M., C.; — iz megle srpi = prši, C.; — panj je srpeč = čebele so nemirne, jezne, Svet. (Rok.); — prim. srp, srep.
  9. sȓpež, m. = srpogled človek, zavidnež, SlN.
  10. srpíca, f. 1) = pralica, die Jäthaue, Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.; — 2) ein kleineres Abästmesser, das Gartenmesser, Cig., Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = jezav, srdljiv človek, Dol.; — 4) die Seebinse (scirpus lacustris), C., Tuš. (R.); drnasta s., das Rasenbinsengras (scirpus cespitosus), Cig.
  11. srpìč, -íča, m. dem. srp; das Sichelchen; Sukajmo srpiče, Dekleta mlade! Čb.- Valj. (Rad).
  12. srpíčast, adj. = srpast, Jan. (H.).
  13. srpı̑čək, -čka, m. = srpica 1), die Jäthaue, Dol.- M.
  14. srpı̑čnik, m. die Färberscharte (serratula tinctoria), Z., Hip.- C.; Medv. (Rok.).
  15. srpíšče, n. der Sichelstiel, C.
  16. srpíti se, -ím se, vb. impf. die Haare sträuben: mačka se srpi, Z.
  17. srpjè, n. die Kratzdistel (cirsium carniolicum, c. oleraceum), Josch.
  18. sȓpnik, m. barvarski s., die Färberscharte (serratula tinctoria), Cig.
  19. sȓpnjak, m. das Sichelkraut (sium falcaria), Cig.
  20. sŕsati, -am, vb. impf. = jezno govoriti, BlKr.; s. na koga, jemanden anschnauben, barsch anfahren, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  21. sŕsən, -sna, adj. aus Thierhaaren: srsna odeja, C.
  22. sȓst, -ı̑, f. das Thierhaar, Cig. (T.), C., ogr.- M., Trub.- Mik.; das Borstenhaar, Cig. (T.).
  23. sršȃj, m. der Streifenfarn (asplenium), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  24. sršàn, -ána, m. = sršen, jvzhŠt.
  25. sŕšast, adj. struppig: sršasta krava, C.; — grobwollig, Trst. (Let.).
  26. sŕšati, -ím, vb. impf. die Haare sträuben, struppig sein, Rib.- Mik., C.; — s. na koga, jemandem zürnen, M.; = s. nad koga, Ravn.- Cig.; — = zbadati, DSv.
  27. sršàv, -áva, adj. widerhaarig, struppig, C.
  28. sŕšen, -ę́na, m. die Hornis (vespa crabro); leti, kakor da bi ga sršeni podili, Cig.; ( fig.) sršene dražiti = ins Wespennest stechen, Mur.; sršene v glavi imeti, mürrisch, verdrießlich sein, Mur.
  29. sršę̑nar, -rja, m. der Wespenbussard (pernis [falco] apivorus), C., Frey. (F.).
  30. sršenják, m. das Hornisnest, C., Z.
  31. sršę́nji, adj. Hornis-: sršenje gnezdo, LjZv.
  32. sršę̑nka, f. neka hruška, C., Mariborska ok., Krško- Erj. (Torb.), jvzhŠt.
  33. sršę́novəc, -vca, m. = sršenar, Levst. (Nauk).
  34. sršę̑ta, f. = 2. pitnik, koruza za pičo, ( prim. it. sorghetto), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  35. sršẹ́ti, -ím, vb. impf. = sršati, Cig., Jan., Rib.; obrvi so mu sršele, ko dve metli, Levst. (Zb. sp.).
  36. sršíca, f. eine Art Henne, C.
  37. sŕšiti se, -im se, vb. impf. die Haare o. Federn sträuben, sich borsten, Cig., Mik.
  38. sršljìv, -íva, adj. struppig, C., Rib.- Mik.
  39. sršúriti se, -ȗrim se, vb. impf. = sršiti se, Z.
  40. sȓt, m. die Fischgräte, Cig.
  41. srták, m. = jezav človek, srtina 2), BlKr.- Let.
  42. srtę̑l, m. der Zimmerboden, ogr.- Valj. (Rad); izuvši črevlje ne puščaj jih na srtel, ogr.- Raič ( Kol.); (— iz: sred tel = sredi tal, C.).
  43. srtẹ́ti, -ím, vb. impf. sich sträuben: dlaka srti, vzhŠt.- C.; — scharf, rauh sein: predivo srti, C., Z.; — srteč, struppig, C.; rauh, spießig, Cig.
  44. srtína, f. 1) eine Spitze, Svet. (Rok.); — 2) die Ähre, Svet. (Rok.); — 3) = človek zbadljivih besed, pos. v odgovoru, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), Ravn.- M.
  45. srtínast, adj. s. človek = srtina 2), Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), Ravn.- M.
  46. srtíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. 1) sich sträuben: Srtini se greben njegov (zmajev) DSv.; — 2) = zbadljivo odgovarjati: kaj se srtiniš? Lašče- Erj. (Torb.).
  47. sŕtiti se, -im se, vb. impf. die Haare o. Federn sträuben, Hal., C.; puran se srti (kadar je jezen), Dol.- Mik.; — sich über etwas empören, C.
  48. st, interj. still!
  49. stábəłce, n. dem. stablo; = stebelce, Valj. (Rad), SlN.
  50. stȃbla, f. die Stufe, Krelj; (iz nem. Staffel, prim. štabla).
  51. stáblọ, n. = steblo, Dict.
  52. stȃblovje, n. = steblovje, Valj. (Rad).
  53. stādij, m. tekališče (tudi starogrška dolgostna mera), das Stadium.
  54. stágna, -gən, n. pl. = stegne, der Viehtriebweg (meist eingefriedet), Z.; kadar vidiš na ulicah ali na stagnih črno kravo, ne reci, da je črna, Levst. (Zb. sp.).
  55. stágne, -gən, f. pl. = stagna, Gor.
  56. stája, f. 1) das Stehen: s. na straži, Cv.; — der Stillstand, Cig. (T.); — 2) der Ort des Stehens, der Anstand, Cig., Zora; — 3) die Herberge, das Quartier, Mur., Cig., Npes.-Vraz; — der Standort: vojaške ladje imajo tamkaj svojo stajo, Cv.; — der Viehstandort, C.; nav. pl. staje = ograjen prostor na pašniku, kjer živina o poludne stoji, Cig., Notr.; — staje, die Sennerhütten mit den Stallungen in den Alpen, V.-Cig., Tolm., Bolc; planin in staj je tukaj gori dovolj, Zv.
  57. stajalíšče, n. der Standort, Guts., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; s. (za ladje), die Rhede, Cig., DZ.; (lovsko) s., der Anstand, Jan., Vrt.
  58. stajálọ, n. = stalo, das Gestell, das Postament, Cig., Jan., C.
  59. 1. stájati, -tȃjam, -jem, vb. pf. schmelzen ( trans.), s. se, schmelzen ( intr.), zergehen, aufthauen.
  60. 2. stȃjati, -am, vb. impf. 1) zu stehen pflegen: Paša je na pragu stajal, Npes.-K.; — 2) = stopati, postavljati se: ptič mi je na roko stajal, na gredico pa ni mogel stopiti, Dol.
  61. stȃjčək, -čka, m., Gor., Tolm.; pogl. stojček.
  62. stájica, f. dem. staja; v uganki: Sladko zgovorna Stajica, Pa v nji so bela Jagnjeta, (= usta, zobje), Vod. (Pes.).
  63. stajna, f. = staja, der Viehstandort, Bes.; ( nam. stajina?).
  64. stȃjnica, f. 1) der Lagerplatz der Schafe: stajnico z drevjem obsaditi, Notr., Z.; — 2) pl. stajnice, die Bank in der Kirche, Dol.- Cig.
  65. stȃkati, * -am, vb. impf. ad stočiti.
  66. stákniti, -nem, vb. pf. = stekniti.
  67. stȃł, -la, m. = stan, kajk.- Valj. (Rad).
  68. stalagmīt, m. stoječ kapnik, der Stalagmit.
  69. stalaktīt, m. viseč kapnik, der Stalaktit.
  70. stáłce, n. dem. stalo; ein kleines Fußgestell, Cig., Bes.
  71. stáłən, -łna, adj. beständig, bleibend, definitiv, constant, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; s. pridevek, stehendes Epitheton, Cig. (T.); stalna količina, stetige Größe, Cig. (T.); — fix: stalna plača, stalna cena, Cig., nk.; stalno namestiti, definitiv anstellen, nk.; — stalne ptice, Standvögel, Cig. (T.); stalna vojska, stehendes Heer, nk.; — verlässlich, haltbar, C.; s. razlog, ein haltbarer Grund, Cig. (T.).
  72. stȃlež, m. = stan; 1) der Zustand, C.; — 2) der Stand, Cig. (T.), DZ., Zora; ( hs.).
  73. stáliš, m. 1) der Wohnort, Mur., C., Danj.- Mik.; — 2) der Stand, die Menschenclasse, Cig. (T.), C., Mik., ogr., kajk.- Valj. (Rad); zakonski s., C.; nisem se brigal za njegov stališ, Jurč.; (tudi hs.).
  74. stalíšče, n. 1) der Standort bes. für Thiere, die Hürde, Ig (Dol.), ogr.- C.; prilično stališče i dosta krme, (stálišče) ogr., kajk.- Valj. (Rad); — der Aufenthaltsort, der Wohnort, Mur., ogr.- C., Svet. (Rok.); — 2) das Fundament, Cig., Jan.; hiša ima globoko, močno s., C.; — 3) der Standpunkt (= Gesichtspunkt), Jan., Cig. (T.), nk.
  75. stalíti, -ím, vb. pf. schmelzen ( trans.); s. se, schmelzen ( intr.).
  76. stȃłnica, f. der Fixstern, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.
  77. stȃłnik, m. das Weihnachtsbrot, Št.- Cig.; = kruh, ki ga na sv. biljo spečejo, pojedo pa na sv. treh kraljev dan, Šaleška dol.- Pjk. (Črt.).
  78. stáłnost, f. die Beständigkeit, die Stetigkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; s. položaja, die Stabilität, Sen. (Fiz.); s. v molitvi, ogr.- Valj. (Rad).
  79. stálọ, n. 1) das Fußgestell, Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), nk.; na srebrnih stalih, Škrinj.- Valj. (Rad); das Stativ, Žnid.; — 2) das Fundament, der Grund, Jan., Burg. (Rok.); s. staviti, den Grund legen, C.; — 3) die Basis, C.; ( fig.) večina je stalo izgubila, SlN.; — 4) der Zustand: človek ostane vsegdar v jednem stalu, ogr.- C.; biti v stalu (= v stanu), C.; — 5) das Stehen: čič ne da nič, stalo pa malo, Z.
  80. stȃn, stȃna, stanȗ, m. 1) das Gebäude, das Haus, Cig., ogr.- C.; lep stan, jvzhŠt.; župnijski s., das Pfarrhaus, Slom.; — 2) die Herberge, das Quartier, die Wohnung, Cig., Jan., C., Ščav.; na s. vzeti, beherbergen, Krelj, DZ., vzhŠt.- Valj. ( Glas.), ogr.- C.; na s. iti, einkehren, Krelj; na stan hoditi, Kast.; vže sem vam stanove (die Herberge) pripravil, Krelj; na stanu biti, im Quartier sein, C.; imeti kje svoj s., irgendwo einquartiert sein, Jan., Dalm., Trub.; s. vzeti, oddati, eine Wohnung miethen, vermiethen, Cig., Svet. (Rok.); noben (oben) človek ondi stanu nema, Dalm.; odkod si stana? wo bist du wohnhaft? Idrija; — glavni s., das Hauptquartier, Jan., nk.; — 3) das Kriegslager, das Gezelt, Cig., Jan., Ravn.; — 4) die Hürde: ovčji s., Cig., Jan., Trub., Dalm., Kast., Notr.; der Stall: nočiti na staneh v planini, Glas.; = die Herde, Meg., Kast. (N. c.); eine Herde von 40 Schafen, Z.; — 5) tisti del obleke, ki trup pokriva: srajca mu je v stanu prekratka, otročja srajca ima dolg stan, Lašče- Levst. (Rok.); der Rumpf eines Hemdes, das Hemd ohne die Ärmel, Cig., C.; s. na zadrguljico, der Schnürleib, Žnid.; = tesni s., Bes.; — 6) der Zustand; v dobrem stanu ohraniti, Jan., nk.; postavljenje na poprejšnji s., die Wiedereinsetzung in den vorigen Stand, DZ.; s. premoženja, der Vermögensstand, Cig.; s. milosti božje, der Gnadenstand; v drugem stanu biti, schwanger sein; — v stanu biti, imstande sein ( germ.); kadar otrok v stan pride (stärker wird), pomaga delati, Lašče- Levst. (Rok.); — 7) der Stand; zakonski, vojaški, duhovski s., der Ehe-, Militär-, geistliche Stand; — biti od stanu, vom Adel sein, Mik.; — stanovi, die Stände (einst als Repräsentation eines Landes): kranjski stanovi; — 8) der Status: konkretalni s., der Concretalstatus, DZ.
  81. stanár, -rja, m. der Senne, der Alpenhirt, Štrek., Notr.
  82. stanarína, f. das Quartiergeld, Levst. (Nauk), DZ., nk.
  83. stanarı̑nski, adj. s. razred, die Quartierzinsclasse, Levst. (Nauk).
  84. stānca, f. neka vrsta kitic, die Stanze, Cig. (T.); — it.
  85. stȃnəc, -nca, m. = stanovavec, ogr.- Valj. (Rad).
  86. stȃnək, -nka, m. 1) der Aufenthaltsort, ogr.- Valj. (Rad); die Behausung, die Wohnung, ogr.- C.; župni s., das Pfarrhaus, SlN.; — 2) der Standpunkt: solnce pride na najvišji stanek, ogr.- Valj. (Rad).
  87. staníca, f. 1) das Wohnzimmer, Mur., Cig., Jan., C.; idi v stanico! Ravn.- Valj. (Rad); sedeti v gorki stanici, Jurč.; stanice, die Wohnungsräumlichkeiten, Levst. (Nauk); — 2) die Zelle (im organischen Körper), Cig. (T.), C., Tuš. (B.), (stȃnica), Erj. (Som.); matična s., die Mutterzelle, Cig. (T.); = s. matica, Erj. (Som.); mlada s., die Tochterzelle, Erj. (Som.).
  88. stanìč, -íča, m. der Stand (auf dem Markte), Vrt.
  89. staníčast, adj. zellenförmig, Jan. (H.).
  90. staníčav, adj. zellig, Jan. (H.).
  91. staníčən, -čna, adj. Zellen-: stanı̑čna kožica, die Zellenmembrane, Cig. (T.); stanično jedro, der Zellenkern, Cig. (T.).
  92. staničevína, f. = staničnina, Cig. (T.).
  93. stanı̑čje, n. das Zellgewebe, Cig. (T.), Tuš. (B.); tvorilno s., das Cambium; živilno s., das Parenchym, lično s., das Prosenchym, Tuš. (B.).
  94. stanı̑čnica, f. die Zellenpflanze, Cig. (T.).
  95. staničnína, f. der Zellstoff, die Cellulose, Cig. (T.), C., Tuš. (B.), Erj. (Som.).
  96. staniōl, m. die Zinnfolie, das Stanniol, Cig. (T.).
  97. staníšče, n. 1) der Aufenthaltsort, der Wohnort, Mur.; — 2) das Quartier, die Wohnung, Mur., Cig., Jan., C., DZ., Nov.; dati samo s. (Naturalquartier), DZ.; na s. jemati koga, jemandem Unterstand geben, Levst. (Nauk); — das Standquartier, Cig. (T.); glavno s., das Hauptquartier, Jan.
  98. stániti, stȃnem, vb. pf. 1) hintreten, (stanoti) C.; — 2) werden, geschehen, C.; — 3) = nehati, aufhören: dež stane, C.; — 4) = vstati, vzhŠt.- Vest.
  99. stȃnjak, m. das Weihnachtsbrot, C.; — prim. stalnik.
  100. stanjár, -rja, m. der Inwohner, C.

   5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA