Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (6.301-6.400)

  1. srẹ̑dstvọ, n. das Mittel, das Medium, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — rus.
  2. srẹ́dščina, f. das Mittelding, C.
  3. srẹdzíma, f. die Mitte des Winters, Mur., Danj.- Mik.
  4. srẹdzímski, adj. zur Mitte des Winters gehörig, Mur.
  5. srẹ̀j, praep. c. gen., Mur., C., pogl. sredi.
  6. srẹjpóstən, -stna, adj., Levst. (Rok.), pogl. sredposten.
  7. srę̑msa, f. = čremsa, Jan., Valj. (Rad).
  8. srę̑mša, f. = čremsa, Mik., Valj. (Rad).
  9. srẹ̑n, m. 1) der Rauhreif, C., Mik., Dol.; sren se na laseh, na dlaki ob hudem mrazu dela, C.; — 2) die gefrorene, harsch gewordene Schneerinde, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.; sren drži, da lahko hodiš po njem, Gor.; po srenu klasje pobirati = sein Brot auf unrechtem Wege suchen, Mur.
  10. srẹ̑nast, adj. 1) mit Rauhreif bedeckt, Dol.; — 2) harsch: srenasti sneg, Mur., Cig.
  11. srẹ̑nəc, -nca, m. = sren 1), Jan.
  12. srẹ̑nj, m. 1) = sren 1), Štrek.; srenj stoji po drevju, po travi, BlKr.; — 2) = sren 2), Jan., Mik., Valj. (Rad), Litija- Štrek. (LjZv.); — 3) der Eisstoß, Podgorjane (Goriš.)- Štrek. (LjZv.).
  13. srẹ̑nja, f. 1) die Gemeinde, Mur., Cig., Jan., Gor.- Svet. (Rok.); ( eig. "Hauptort mehrerer Gemeinden, stsl. srêdьnja" Mik.); — 2) die Gemeindevertretung: v srenjo voliti koga, Gor.; — 3) die Gemeindesitzung: srenjo napovedati, v srenjo iti, Z.
  14. srẹnjáč, m. = srenjan, C.
  15. srẹnjàn, -ána, m. das Gemeindemitglied, C.
  16. srẹ̑njčan, m. = srenjan, LjZv.
  17. srẹ̑njəc, -njca, m. = srenjan, Jan. (H.).
  18. srẹ̑njski, adj. Gemeinde-, Cig., Jan.
  19. srẹ̑p, srẹ́pa, adj. 1) = grozen, grausam, Cig., C., Cig. (T.); srepo križanje, Skal.- M.; Požela jih je srepa smrt, Greg.; — wild: srepa ino strašna množica, Skal.- Let.; = hud, strašen: srepo ga je pogledal, Podkrnci- Erj. (Torb.); bil je srepega pogleda, Jurč.; — srepo gledati, stier blicken, Savinska dol.; — 2) ungeheuer, sehr groß, Jan., M., Rož.- Jarn. (Rok.); — srepo (= grozno) se ustrašijo, Krelj- M.
  20. srẹ̑pež, m. = grozan, strašan človek, Erj. (Torb.).
  21. srẹpínja, f. die Schauderhaftigkeit, Ip.- Mik.
  22. srẹpı̑nski, adj. = srep, Erj. (Torb.).
  23. srẹpoglèd, -glę́da, adj. wildblickend, Levst. (Zb. sp.).
  24. srẹpọ̑st, f. die Grausamkeit, C.
  25. srẹpóta, f. 1) die Riesengröße, Jan.; — 2) das Ungeheuer, Rož.- Jarn. (Rok.).
  26. srẹpotíti se, -ím se, vb. impf. = jeziti se, KrGora.
  27. srẹ́sti, (sretem), vb. pf. = srečati, Jan., Vest., Raič (Slov.); tukaj jih je Jezus sretel, Krelj; grem ga srest = grem mu naproti, Rez., Baud.; (sredem, sredla ga hudoba, Ziljska dol.- Mik.; Njega pa sreje potnik star, Npes.-Vraz).
  28. srẹ̑š, m. 1) = srež 1), BlKr.- Let.; — 2) der Weinstein, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.
  29. srẹ̑šev, adj. Weinstein-: sreševa kislina, die Weinsäure, Cig. (T.).
  30. srẹševína, f. die Weinsäure, h. t.- Cig. (T.).
  31. srẹ̑šnica, f. das Weinsteinsalz, Cig.
  32. sretávati, -am, vb. impf. = srečavati, Npes.-Vraz.
  33. sretena, f. das Benedictenkraut (geum rivale), C., Tuš. (B.); (sretina Z.).
  34. srẹ̑ž, m. 1) = ivje, der Rauhreif, V.-Cig., Gor.; der Reif an den Mauern, Cig., Vrt.; — 2) das Roheis, Mur., Cig. (T.), Jes.; večen led in srež goro pokrivata, Slom.; — 3) das erste dünne Eis, Jan.; — die Eisscholle, Mik.; — 4) das Treibeis, Cig., Jan.; srež gre, der Fluss führt Eis mit sich, Cig., Met.; = voda gre v srež, Podgorjane (Goriš.), Štrek. (LjZv.); Drav'ca gre v srež, Npes.-Schein.; Drava je sreža nanesla, SlN.; — 5) die beim Zufrieren des Erdbodens sich hebende Erdkruste, Cig., Rib.; — 6) vinski s., der Weinstein, C.
  35. srẹ́žiti se, -im se, vb. impf. = v srež se izpremenjati, harschen, Cig.; — reka se sreži = srež gre po reki, C.
  36. srẹ̑žnat, adj. = s srežem pokrit: srežnata voda, Z.
  37. srẹ̑žnica, f. das Roheiswasser, C.
  38. sȓh, m. der Schauer, Jan., Trst. (Let.); srhi gredo po meni, ein Schauer überläuft mich, Z.
  39. sȓh, sŕha, adj. sich emporsträubend, Z.; — rauh ( bot.), Cig. (T.).
  40. sȓhast, adj. = srhljiv, Trst. (Let.).
  41. sŕhati, -am, vb. impf. = sršati, C., Z.
  42. sŕhək, -hka, adj. struppicht, C.; — rauh (von Blättern), Z.
  43. sŕhəł, -hla, adj. struppig: konj drži dlako na srhlo, dem Pferde stehen die Haare empor, Z.
  44. srhkolı̑stica, f. = srhkolistnica, Tuš. (R.).
  45. srhkolı̑stnica, f. srhkolistnice, rauhblätterige Pflanzen (asperifoliae), Tuš. (B.).
  46. sŕhniti, sȓhnem, vb. pf. erschaudern, Jan., C.
  47. srholı̑stnica, f. = srhkolistnica, Cig. (T.).
  48. srhovína, f. etwas Rauhes: Unebenheiten, rauhe Stellen, C.
  49. sr̀k, sŕka, m. der Schlurf, Cig., Jan., C.; s. vina, Cig.
  50. sŕka, f. oseba, katera rada srka: take vinske srke, solche "Weinbeißer", SlN.
  51. srkáłən, -łna, adj. saugend: srkalne žile, lymphatische Gefäße, Jan., Cig.
  52. sŕkalica, f. die Saugader, das Lymphgefäß, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  53. srkȃłnica, f. = srkalica, Jan.
  54. srkálọ, n. das Einsaugemittel, Cig.
  55. sŕkanje, n. das Schlürfen.
  56. sŕkati, sȓkam, -čem, vb. impf. schlürfen: rad ga srka, er trinkt gern; — saugen ( phys.), Cig. (T.); — svetlobo s., das Licht absorbieren, Žnid.; ( pogl. piti).
  57. sŕkavəc, -vca, m. der Schlürfer, Mur., Cig., Jan.
  58. sȓkavt, m. der Schlürfer, Cig.
  59. sȓkəc, -kca, m. der Schlurf, Mik.
  60. srketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. kleinweise schlürfen, sürfeln, Mur., C., Z.; od mraza s., C.
  61. srkljáč, m. der Schlürfer, Cig.
  62. sȓkljaj, m. der Schlurf, der Nipp, Cig., Jan.; s. vina, vode, Slom.- C.; potrebnim ni srkljaja vode privoščil, Ravn.
  63. srkljáti, -ȃm, vb. impf. kleinweise schlürfen, sürfeln, nippen, Cig., Jan.; — kleinweise einsaugen, C.
  64. sŕkniti, sȓknem, vb. pf. einen Schlurf thun.
  65. sŕna, f. 1) das Reh; das Rehweibchen; skače kakor s.; nosi se ko srna, pa nema zrna, C.; — 2) govedje in ovčje ime, Cig., Krn, Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.
  66. srnáča, f. ime kravi, kajk.- Valj. (Rad).
  67. sŕnast, adj. rehfarben, Cig.
  68. sȓnča, f. ime kravi, Valj. (Rad).
  69. srnčè, -ę́ta, n. das männliche Rehkalb, das Rehböcklein.
  70. sȓnəc, -nca, m. 1) = srnjak, Habd.- Mik., Mur., Jan., Danj.- Mik.; — 2) ein rehfarbener Ochs, Z.
  71. sŕnica, f. dem. srna; ein kleines (weibliches) Reh; srníca, Levst. (Zb. sp.).
  72. srnìč, -íča, m. das männliche Rehkitzchen, Cig., Levst. (Nauk).
  73. srnı̑čka, f. das weibliche Rehkitzchen, Levst. (Nauk).
  74. srnína, f. das Rehfleisch; — die Rehhaut; iz srnine, rehledern, Cig.
  75. srnjáčək, -čka, m. dem. srnjak; das Rehböcklein, V.-Cig.
  76. srnjȃd, f. das Rehwild, Jan.
  77. srnják, m. der Rehbock.
  78. srnjákast, adj. rehfarben, V.-Cig.
  79. srnjákovəc, -vca, m. der Rehpfosten, LjZv.
  80. srnjedlákast, adj. rehhaarig, Let.
  81. srnjenòg, -nǫ́ga, adj. rehfüßig, Cig.
  82. sȓnji, adj. Reh-; srnje meso, srnja koža; — srnjih oči dekletce, Zv.
  83. sȓnka, f. = divja koza, C.
  84. srnovína, f. = srnina, Mur.
  85. srobọ̑t, m. die Waldrebe (clematis vitalba), Pirc, Met., Ig (Dol.), Gor., Tolm.; (clematis recta), Josch; pereči s., die Brennwurzel (clematis flammula), Cig.; — tudi: srọ̑bot, Dol.
  86. srobọ̑t, f. = srobot m., Cig., Jan.; srọ̑bot, BlKr.
  87. srobọ̑ta, f. = srobot, (sreb-) Met., Dol.
  88. srobotína, f. 1) = srobot, die Waldrebe; coll. Waldreben; — 2) srobọ̑tina, die Alpenrebe (atragene alpina), po hribih med Otlico in Idrijo- Erj. (Torb.).
  89. srobotı̑nka, f. neka vinska trta, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  90. srọ̑botje, n. das Waldrebengesträuch, Josch, BlKr.
  91. srobọ̑tka, f. rdeča s., die Brennwurzel (clematis flammula), (sreb-) Cig.
  92. srobọ́tovina, f. = srobotina, Mik., BlKr.
  93. srọ̑brot, m. = srobot, (srobrat) Medv. (Rok.), LjZv., Gor.
  94. sròk, srǫ́ka, m. 1) s. si dati, sich begrüßen, Meg.- Mik.; — 2) der Reim, Jan., h. t.- Cig. (T.).
  95. sȓp, m. 1) die Sichel; — 2) die Thonschneide der Töpfer, V.-Cig.
  96. sȓp, sŕpa, adj. = srep, rauh, scharf, Mik.; — wild: srpo gledati, Cig., BlKr.; starr: srpo strmeti pred sebe, Glas.
  97. srpáč, m. = srpača, C.
  98. srpáča, f. 1) eine abgenützte, schlechte Sichel, Mur., C.; — 2) das am Ende gekrümmte Astmesser, Cig., C., Svet. (Rok.), Gor.; — 3) = srpica 1), die Jäthaue, Jan., M.; das Jätholz, C.
  99. srpàn, -ána, m. 1) mali s., der Monat Juli; veliki s., der Monat August; — 2) die Kratzdistel (cirsium erisithales), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  100. srpȃnəc, -nca, m. die Kratzdistel (cirsium erisithales), pod Nanosom, na Pivki- Erj. (Torb.).

   5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501 6.601 6.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA