Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (62.739-62.838)

  1. praj, adv. = pre (= pravijo): on je praj bolan, er soll krank sein, ogr.- C.
  2. prájézik, -íka, m. die Ursprache, Cig. (T.), nk.
  3. prájtəlj, -tlja, m. der Palmbusch, Guts., Jan., Kor.- M.; — prim. it. fardello, švab. fardel, avstr.-nem. fartel, C.
  4. práka, f. = perača, der Waschbleuel, C.
  5. prákoł, m. ein abgenützter Stock oder Stecken, der Prügel, Cig., Mik., C. ( Vest.), vzhŠt.
  6. prákolje, n. coll. abgenützte Stöcke ( z. B. Weingartenstecken): p. pobirati po vinogradu, jvzhŠt.
  7. prāktičən, -čna, adj. izkušen, porabljiv, dejanski, praktisch, nk.
  8. prāktika, f. dejansko izvrševanje, die Praktik, die Praxis, Cig., Jan.; službena p., die Dienstespraxis, DZ.; zdravniška p., die ärztliche Praxis, DZ.
  9. práłəc, -łca, m. ein hölzerner Stößel o. Schlägel ( z. B. zum Zerstampfen des Schweinefutters), C., Dol.; — der Waschbleuel, Z., Štrek. (LjZv.); s pralcem tolčejo in perejo posebno platno in štrene, Dol.
  10. prálica, f. 1) das Jäteisen, die Jäthacke, Mur., Cig., Jan., Dol., Gor., Št.; — 2) in der Sägemühle der Haken, welcher das Steigrad fortschiebt, der Schieber, V.-Cig., zapŠt.; velika in mala p. segata železnemu kolesu v zobe, Notr.
  11. prálı̑k, m. das Urbild, h. t.- Cig.
  12. pralíšče, n. der Waschplatz, Cig., Jan.
  13. prȃłka, f. = pralec, der Waschbleuel, Valj. (Rad).
  14. prȃłnica, f. 1) das Waschhaus, Kol.; — 2) = pralec, der Waschbleuel, Štrek., BlKr.
  15. 1. prȃm, m. 1) die Verbrämung, die Tresse, Meg.- Mik., Jan., C., Trub., Dalm.; — der Streifen: ognjen pram na nebu, Bes.; — 2) mehurci v ustih, der Mehlhund (eine Kinderkrankheit), V.-Cig.; — prim. nem. Brame = Rand.
  16. 2. prȃm, m. ein braunes Pferd, der Braune; — iz nem.
  17. prámati, -am, vb. impf. verbrämen, ausstaffieren, Cig.; praman, verbrämt, C.; — prim. 1. pram 1).
  18. prámen, m. der einzelne Bestandtheil eines geflochtenen oder gedrehten langen Gegenstandes: der Faden eines Strickes, Cig., Jan., C.; vrv v tri pramene, Svet. (Rok.); das Flechtreis: šiba na tri pramene, C.; der Zopftheil: kita na tri pramene, Z., pri Celju- Mik.; v tri pramene ima kite spletene, Kras; — tkalski prameni, die Weberlitzen, DZ.; — p. svetlobe, ki pada na kaj, das Streiflicht, Cig. (T.).
  19. prámenič, m. dem. pramen, Jan. (H.); (pramič, SlGradec- C.).
  20. prámę́ra, f. das Urmaß, DZ.
  21. prȃmez, m. das Gebräme, Mur., Mik.; — prim. 1. pram.
  22. prȃmič, m. dem. 2. pram, Npes.- M.
  23. pránica, f. die Menstruation, Cig.
  24. praník, m. die Pottasche, C.
  25. pránje, n. 1) das Waschen, die Wäsche; p. zlata, die Goldwäsche, Cig.; — 2) die Menstruation, Cig.; — pranjè, ogr.- Valj. (Rad).
  26. pránka, f. klar gepochtes, gewaschenes Erz, der Schlich (im Hüttenbaue), Cig. (T.).
  27. práobràz, -ráza, m. das Urbild, Cig. (T.).
  28. prápor, m. die Fahne, Jan., nk.; — iz drugih slov. jezikov.
  29. práporəc, -rca, m. dem. prapor; das Fähnlein, Jan.; ročni p., die Handsignalfahne ( z. B. der Bahnwächter), DZ.
  30. praporíšče, n. die Fahnenstange, Jan., C.
  31. práprot, f. das Farnkraut; p. črnica, schwärzlicher Streifenfarn, das Frauenhaar (asplenium trichomanes), Tuš. (R.); = medična p., Cig.; orlova p., der Adler-Saumfarn (pteris aquilina), Tuš. (R.); = velika p., Cig.; sladka p., die Süßdolde (myrrhis odorata), Josch.
  32. práprotən, -tna, adj. Farnkraut-: praprotno seme.
  33. práprotica, f. das Frauenhaar (asplenium trichomanes), Rihenberk- Erj. (Torb.); — navadna p., das Haarmützenmoos (polytrichum commune), Tuš. (R.).
  34. práprotov, adj. Farnkraut-; praprotovo seme.
  35. prárodı̑telji, m. pl. die Ureltern, SlN.
  36. práščati, -ím, vb. impf. prasseln, knistern, krachen, Mur.; grom, drevje prašči, (praši) Danj. (Posv. p.); stol prašči, der Stuhl kracht, Mur.; kosti nam prašče, kajk.- Valj. (Rad); — otrok prašči = otrok se dere, kriči, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  37. práščič, m., pogl. prasčič.
  38. praščíka, f. spitzblättriger Spargel (asparagus acutifolius), Kras- Erj. (Torb.).
  39. práščiti, prȃščim, vb. pf. = prasniti, stürzen: konj prašči v tek, Vrt.; kakor strela prašči vanj, Str.
  40. prȃščje, n. coll. odsekane veje, Notr. ( Nov.)- C.; das Faschinenwerk, Jan.; Reisig, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. 3. praska.
  41. prȃšəc, -šca, m. dem. prah; das Stäubchen.
  42. prȃšək, -ška, m. dem. prah; 1) das Stäubchen; — 2) das Pulver, Cig., Jan.; p. za zobe, das Zahnpulver, Cig.
  43. 1. prášən, -šna, adj. 1) Staub-: prȃšni plaz, die Staublavine, Cig. (T.); prašni cveti, Staubblüten, Cig. (T.), nk.; — 2) mit Staub bedeckt, staubig; ves sem p.; tudi: prašȃn.
  44. 1. prašénje, n. das Stauben, das Gestiebe.
  45. 2. prášenje, n. das Brachen.
  46. prášič, m. das Schwein; (tudi: préšič); — menda nam. prasčič, praščič.
  47. prašína, f. die Staubmasse, das Gestübe, Jan., Trst. (Let.); die Staubwolke, Vrt.
  48. 1. prašíti, -ím, vb. impf. 1) Staub erregen, stäuben; kaj tako prašiš? — sneg je prašil, Jurč.; — = p. se, sich wittern (o čebelah): s fafljami bodo tako naglo prašile, da jih bodeš komaj videl, Gol.; — 2) bestäuben, Cig.; lase p., die Haare pudern, Cig.; — p. se, sich bestäuben: im Staube baden, kokoši se prašijo, C.; — p. se, ausfliegen, sich wittern, sich sonnen (o čebelah), Cig.; ves dan se prašijo mladice, Levst. (Beč.); — 3) p. se, stauben, sich als Staub erheben; praši se po sobi, po cesti; vino se praši, der Wein perlt, BlKr., jvzhŠt.; (= vino praši, V.-Cig.).
  49. prȃška, f. der Kohlenstaub bei den Kohlenbrennern, die Lösche, Cig.; praško ogrebati, die Lösche abstechen, Cig.; — prim. bračka, braška, iz it. bracia, glühende Kohlen.
  50. prȃšnat, adj. staubig; prašnate glive, Staubpilze, Cig. (T.).
  51. 1. prašníca, f. 1) der Staubbeutel der Blüten (anthera), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) die Zündpfanne am einstigen Schießgewehre oder am Pöller; na prašnici je pogorelo = es ist nichts daraus geworden, Levst. (Rok.); — 3) die Hemme in den Mühlen, um damit das Verstauben des Mehles zu verhüten, V.-Cig.
  52. 2. prȃšnica, f. 1) die Brache, C.; — der Brachacker, Z.; — 2) das Brachkorn, Cig.
  53. prašníčən, -čna, adj. Staubgefäß-: prašnı̑čna nit, der Staubfaden (filamentum), Cig. (T.); prašnična metlica, Zv.
  54. 1. prašník, m. 1) das Staubgefäß (stamen), Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) das Pulverhorn, die Pulverbüchse, Cig., Jan.
  55. 2. prȃšnik, m. der Brachmonat (Juni), Guts., Mur.
  56. práštẹvílọ, n. die Primzahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); medsebojna praštevila, relative Primzahlen, Cel. (Ar.).
  57. prȃtež, f. coll. Kleider, Habd.- Mik., BlKr.- Mik.; pos. bela obleka: izgovorjeno imam kot in hrano in pratež, BlKr.; (pràtež), kajk.- Valj. (Rad); — das Gepäck, Cig., nk.
  58. prȃtež, m. das Reisegepäck, BlKr.- DSv., nk.; tudi: pratèž, -ę́ža, DZ.
  59. pratežarína, f. die Gepäcksfrachtgebür, DZ.
  60. prȃtežən, -žna, adj. Gepäcks-: pratežni voz, Cig.; pratežno odpravništvo, die Gepäcksexpedition, DZ.
  61. prȃtežnica, f. der Gepäcksschein, DZ.
  62. práti, pérem, vb. impf. 1) schlagen, Mik.; začeli so prati po njem, Dol.; prügeln: p. koga, Mur.; — 2) (die Wäsche) waschen; p. obleko, platno, prejo; kdo ti pere? wer ist deine Wäscherin? — schlämmen ( min.), Cig. (T.); rudo p., Cig. (T.); — netzen: lica s solzami p., Kast.- Valj. (Rad); — bespülen: reka bregove pere, Cig.; — 3) die monatliche Reinigung haben, menstruieren, Cig.
  63. práti, pórjem, (pǫ́rjem), vb. impf. 1) (die Naht) trennen, Jan., Goriš.; obleko porjem, Ig (Dol.); p. se, aufgehen (von der Naht), sich auftrennen, Goriš.; — 2) p. se, heftig weinen, (tako jokati se, da bi se lahko razpral): kaj se porješ? pod Čavnom, Lašče- Erj. (Torb.).
  64. prátiti, -im, vb. impf. 1) = spremljati, begleiten, Cig., Mik.; — 2) schaffen: strani p. kaj, BlKr.; — p. se, sich auf den Weg machen: kam se pratiš? BlKr.
  65. prátvȃr, -ı̑, f. der Urstoff, Cig. (T.), C.
  66. práutę̑ž, f. das Urgewicht, DZ.
  67. pràv, adv. recht; p. si storil; p. je tako; p. mu je, es geschieht ihm recht; p. izračunati; prav, le idi! gut, geh nur! p. imaš, du hast recht; = genehm: če ti je prav; — p. biti, passen: suknja mi ni p.; — gehörig, tüchtig; p. natepsti koga; ali ste zopet p. razsajali? — so recht, ganz; p. pod nos pomoliti kaj; p. takšen je kakor brat njegov; p. zares, in vollem Ernste; p. sam, mutterseelenallein; p. nič, ganz und gar nichts; — gerade; p. zdaj; p. o božiču; p. ti si bil; o prav! ja freilich ( iron. = nein), Cig., Polj.; — recht, sehr; p. lep, p. dober, p. malo, p. zgodaj, p. rad; — p. za p., eigentlich, im Grunde; (= za prav, Jan.); — če prav = dasi, obwohl; — imeti svoj prav, seine Berechtigung haben.
  68. (prȃv), prȃvi, adj. recht, richtig; pravi čas; o pravem času; po pravem potu hoditi; to je prava, das ist das Richtige; pravo zadeti, den rechten Fleck treffen, Cig.; prava roka = desna r., vzhŠt.; ta ni pravi, das ist der Unrechte; po pravem zaslišati, förmlich vernehmen, DZ.; po pravem, eigentlich; = po pravi, C.; — = wahr, wahrhaft, wirklich; prava vera; pravo ime; prava cena, der wirkliche Preis; pravi davek, die directe Steuer, Levst. (Pril.); pravi čas, die wahre Zeit, pravi obzor, der wahre Horizont ( astr.), Cig. (T.); prava količina, die reelle Größe, pravi denar, reelles Geld, Cig. (T.); prava velikost, die Lebensgröße, Cig.; — echt; pravo zlato; pravo prijateljstvo; leiblich: pravi brat, prava sestra; authentisch ( hist.), Cig. (T.); pravi ulomek, ein echter Bruch ( math.), Cig. (T.); pravi kot, ein rechter Winkel ( geom.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); vollendet: pravi korenjak je, er ist ein ganzer Mann, Cig.; pravi norec, ein ganzer Narr! to je pravi tepec, ein Erzdummkopf, Cig.; pravi slepar, ein Erzgauner, Cig.; to je prava laž, das ist eine reine Lüge; prava reč! ( iron. = eine Kleinigkeit), Z.; — ta adjektiv nima nedoločne oblike; prim. Cv. 1883, 12.
  69. prȃvca, f. die Erzählung, die Sage, das Märchen, Goriš.- Štrek. (Let.); kakor sem to pravco slišal, tako jo povem, Kras- Kres; — = pregovor: stara pravca je = star pregovor je, Notr.; — pogl. pravica 2).
  70. prȃvda, f. 1) die Satzung, das Gesetz, ogr.- Valj. (Rad); v pravdah učen, Meg., Dalm.; cesarske pravde in postave, Dalm.; po mojih pravdah prav hodi, Dalm.; po rimski postavi, pravdi ali zakonu soditi, Krelj; naučim se pravd tvoje pravice, Trub.; — das Recht, Trub., Dalm., Kast.; — stara p., das alte Recht, Jarn.; deželska p., das Civilrecht, Dict.; vse mine, a pravda ostane, Dol.; po pravdi = po pravici, rokopis iz 15. stol.- Let.; — 2) das Gericht: na pravdi sedeti, zu Gericht sitzen, Dalm.; nato so ga peljali pred ves svet ali pravdo, Krelj; bes. das Berggericht (in Sachen des Weinbaues), V.-Cig.; — možje so šli v pravdo (= v sejo občinskega starejšinstva), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) die Rechtsstreitigkeit, der Process; pravdo začeti, dobiti, izgubiti; pravdo imeti s kom; einen Process führen; p. teče, der Process ist im Gange; po pravdi, im Wege Rechtens; pravdo naprej pognati, den Rechtsweg verfolgen, Cig.; o tem se suče p., das ist der Gegenstand des Streitens, DZ.; iz pravde dejan, außer Verfolgung gesetzt, DZ.
  71. prȃvdanje, n. das Processieren; das Rechten.
  72. prȃvdar, -rja, m. der Processmacher, der Processsüchtige, Cig., Svet. (Rok.).
  73. prȃvdarica, f. die Processmacherin, die Processsüchtige, Cig.
  74. pravdáš, m. der Processführer, Habd.- Mik.; — der Processsüchtige, Svet. (Rok.), SlN.; rojen p., Zv.
  75. prȃvdavəc, -vca, m. der Processführer, Cig.
  76. prȃvdən, -dna, adj. 1) den Process betreffend, Process-; pravdni dan imeti, die Tagsatzung abhalten, Cig.; pravdni spis, die Processschrift, Cig. (T.); pravdno pot nastopiti, den Rechtsweg betreten, Cig.; — 2) Gerichts-: "pravdeni" stol, dan, Krelj; ("pravdani" stol, Trub.); "pravdena" hiša, Krelj, ogr.- C.; — 3) rechtmäßig, rechtlich, ogr.- C.
  77. pravdljìv, -íva, adj. processsüchtig, Cig.; klägerisch, Jan.; streitsüchtig, Dict.
  78. prȃvdnik, m. der Rechtsgelehrte, Guts.; der Sachwalter, der Anwalt, Cig.; državni p., der Staatsanwalt, nk.
  79. pravdnína, f. die Processkosten, Cig.
  80. prȃvdništvọ, n. das Sachwalteramt: državno p., die Staatsanwaltschaft, nk.
  81. pravdodátən, -tna, adj. Recht erweisend: deske pravdodatne, Levst. (Zb. sp.).
  82. pravdohàm, -háma, m. der Winkelschreiber (šaljiva beseda), Levst. (Zb. sp.).
  83. pravdovȃvəc, -vca, m. der Processmacher, Bes.
  84. pravdoznȃnəc, -nca, m. = pravoznanec, der Rechtsgelehrte, der Jurist, Cig., ogr.- Valj. (Rad).
  85. 1. prȃvəc, -vca, m. 1) der Bachkrebs ( opp. koščak), V.-Cig.; — 2) die Richtschnur, C.; na pravec, in gerader Linie, Cig. (T.); — die Richtung, C., DZ.; ( hs.).
  86. 2. prȃvəc, -vca, m. der Wäscher, Cig.; — der Erzschlämmer, Cig.
  87. prȃvən, -vna, adj. das Recht betreffend, Rechts-, Cig., Jan., nk.; pravna navada, der Rechtsgebrauch, Cig., Jan.; pravna akademija, die Rechtsakademie, nk.; pravna država, der Rechtsstaat, Cig., Jan., Cig. (T.); pravno ime, der Rechtstitel, Levst. (Pril.); pravni primerljaj, der Rechtsfall, DZ.; pravna zavest, das Rechtsbewusstsein, Zv.
  88. prȃvež, m. = proročišče, das Orakel, V.-Cig.
  89. prȃvhati, -am, vb. impf. 1) = govoriti, sprechen, Z.; — p. se, = pogovarjati se, Guts., Z.; pravhala sta se, SlGradec; — 2) thun, treiben: p. kaj slabega, Polj.
  90. pravíca, f. 1) das Recht; po pravici, mit Recht; po vsej pravici, mit vollem Recht; to ni po pravici, das ist ungerecht; (tudi: das geht nicht mit rechten Dingen zu); da po pravici rečem, um es beim rechten Namen zu nennen, richtig gesagt, eigentlich; — die Gerechtigkeit; kje je tu pravica? p. se trga, Unrecht reißt ein, Z.; pravica zahteva, die Gerechtigkeit erfordert es, pravico storiti komu, jemandem Gerechtigkeit widerfahren lassen; — die Befugnis; brez pravice, unbefugt, Cig.; pravico imam, ich habe das Recht; pravice iskati, sein Recht verfolgen, Cig.; kdo ti je dal pravico otroka tepsti? imeti kaj na pravici ( n. pr. vodo), das Recht auf etwas ( z. B. das Wafferrecht) haben, Jan.; ima vino na pravici, kolikor ga more piti, Levst. (Rok.); v mojo pravico se zaletuje, er geht mir ins Gehege, Mur.; v pravico hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen, Jan.; dobiti pravico in veljavo, zur Rechtskraft gelangen, Levst. (Nauk); posilna p., das Zwangsrecht, DZ.; lastninska p., das Eigentumsrecht, Nov., nk.; vračilna p., das Wiedervergeltungsrecht, Cig.; volilna p., das active Wahlrecht, Cig.; oddajna p., das Veräußerungsrecht, Cig.; rešilna p., das Wiederkaufsrecht, Cig.; zastavna p., das Pfandrecht, DZ.; založna p., das Verlagsrecht, Cig.; domovinska p., das Heimatsrecht, Cig., nk.; skladiščna p., das Stapelrecht, Cig. (T.), DZ.; p. prvokupna, predkupna, das Vorkaufsrecht, DZ.; stovorna p., das Umschlagsrecht, DZ.; rodovinsko-utezna p., das Familieneinstandsrecht, DZ., i. t. d.; — pravica (= pravdanje) jẹ́ (= mnogo stane): poravnajva se, da ne bo pravica jedla, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — das Certificat, die Licenz, Cerkljansko ( Goriš.)- Štrek. (Let.);— 2) die Obrigkeit, das Gericht: pravica nam ni dala, Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.); hajdi, pojdimo k pravici (na pravico)! BlKr.; pojdem k pravici = pojdem tožit, Levst. (Rok.); pritožbo vložiti do višje pravice, k višji pravici se pritožiti na kak ukaz, Levst. (Nauk); na božji pravici, vor Gottes Richterstuhl, Levst. (Zb. sp.); — na pravici ležati, auf der Bahre liegen, Poh., vzhŠt.; na pravico položiti, SlGosp.; — 3) prȃvica, die Erzählung, Rez.- Baud.; prim. pravca.
  91. praviceljúbən, -bna, adj. gerechtigkeitsliebend, rechtliebend, Jan., nk.
  92. pravíčən, -čna, adj. gerecht; p. sodnik; pravična mera; — die gehörige Beschaffenheit habend, unverfälscht, recht, normal; nikjer ni več pravičnega vina dobiti; to ni pravičen človek.
  93. pravíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) rechtfertigen, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. se, sich rechtfertigen, Pavl.; — 2) legitimieren, Cig.; — aichen, Cig.
  94. pravíłən, -łna, adj. regelrecht, regelmäßig, Cig., Jan., M., Cel. (Ar.), nk.; — normal, Cig., Jan.; pravı̑łna brzina, die Normalgeschwindigkeit, Cig. (T.); — correct, fehlerlos, Jan., Cig. (T.), nk.; pravilno govorjenje, die Orthoepie, Cig. (T.); pravilna pisava, nk.; — prim. pravilo.
  95. pravı̑łnik, m. eine Regeln enthaltende Schrift, das Reglement, das Regulativ, das Statut, die Norm, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; službni p., das Dienstreglement, DZ.; kretni p. (pri železnici), das Betriebsreglement, DZ.
  96. pravílọ, n. die Regel, die Norm, Mur., Cig., Jan., nk.; pravila (kakega društva), die Statuten, nk.; pravila ustanoviti čemu, etwas regeln, Cig.; — po drugih slov. jezikih; (právilọ, Cv. III. 6.).
  97. práviti, prȃvim, vb. impf. ( ad reči); sagen; nikomur tega ne pravi! debele p., Derbheiten sagen; smešne p., Anekdoten erzählen; pravi, da ni kriv; kaj mu greš to pravit! pravijo, da je bolan, man sagt, es heißt, er sei krank, er soll krank sein; kakor pravijo, dem Vernehmen nach; kaj praviš? was meinst du? — nennen, heißen: pravijo mi, ich heiße; temu hribu pravijo Vetrnik; pravijo mu gospod, man tituliert ihn mit Herr; ime mu je Štefan, pa mu navadno pravijo Štefak; er heißt Stephan, aber gewöhnlich nennt man ihn Štefak; to se pravi piti, das heißt trinken; — kako pravi mačka? wie macht es die Katze? Z., jvzhŠt.
  98. pravljíca, f. die Sage, das Märchen, Cig., Jan., nk.; (pravilneje morebiti: právljica, Valj. (Rad)).
  99. pravljíčən, -čna, adj. Sagen-, Märchen-; pravljı̑čni svet, die Märchenwelt, nk.
  100. pravljı̑ški, adj. märchenhaft, sagenhaft, fabelhaft, Cig.

   62.239 62.339 62.439 62.539 62.639 62.739 62.839 62.939 63.039 63.139  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA