Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (62.539-62.638)

  1. pozę́məljn, -ljna, adj. = pozemeljski, Cig.
  2. pozę̑məljščina, f. das Irdische, V.-Cig.
  3. pozę́mən, -mna, adj. = pozemeljski; tellurisch: pozę̑mnọ železo, Erj. (Min.); — pozemno gorovje, Landgebirge, Cig. (T.).
  4. pozemljíka, f. junge, aufgeschossene Fichte oder Tanne, V.-Cig.
  5. pozemljína, f. die obere Erde, Z.; — das Niveau ( prim. pozemljinski).
  6. pozemljúh, m. 1) der Grundstrauch, Cig.; — 2) ein irdisch gesinnter Mensch, C.
  7. pózən, -zna, adj. spät; pozne ure; pozno je že; pozna jesen, der Spätherbst; — spätreifend: pozno sadje; — pozni ste, ihr seid spät gekommen, jvzhŠt.; — pozneje, später; — iz: pozden.
  8. pozəzováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt aufhüpfen, Svet. (Rok.); = poskakujoč hoditi, Dol.
  9. pozíbati, -bam, -bljem, vb. pf. ein wenig wiegen oder schaukeln, M., Z.
  10. pozícija, f. položaj, postavljenje, die Position, nk.
  11. pozídati, -am, vb. pf. 1) nach und nach erbauen, Vrt.; pozidali so svoje hiše, LjZv.; — 2) bebauen, mit Gebäuden ausfüllen: p. selišče, Cig.; — 3) durch Mauern, Bauen verbrauchen: p. vse apno, kamenje, Cig.; p. veliko denarja, Let.
  12. pozijáti, -ȃm, vb. pf. 1) gierig das Maul öffnen, um etwas zu packen, C.; — 2) ein wenig gaffen: p. v koga, jemanden ein wenig angaffen, Cig.
  13. pozijávati, -am, vb. impf. wiederholt das Maul, den Schnabel öffnen, Vrt.; — müßig gaffen, ogr.- C.
  14. pozímən, -mna, adj. = pozimski, Jan. (H.).
  15. pozı̑mje, n. die Winterszeit, Z., M., Bes.
  16. pozı̑r, m. = ozir, die Beachtung, die Aufmerksamkeit, C., Pohl.- Valj. (Rad).
  17. pozitīv, m. die erste Vergleichungsstufe, der Positiv ( gramm.).
  18. pozitīvən, -vna, adj. določen, gotov, positiv, Cig. (T.), Cel. (Ar.), nk.
  19. pozitivīzəm, -zma, m. nauk, kateri le temu daje veljavo, kar je pozitivno, der Positivismus, Lampe (V.).
  20. pozìv, * -zíva, m. der Aufruf, Jan., nk.; poziv na vojsko, das Kriegsaufgebot, der Heerbann, Jan., Cig. (T.); die Aufforderung, Cig., Jan., C., nk.; die Berufung, Jan., nk.; die Vorladung, Cig., Jan., DZ., nk.; — die Einladung (zu einer Hochzeit u. dgl.), Cig., Jan.
  21. pozívanje, n. das Auffordern, das Einladen, nk.
  22. pozívati, -vam, -vljem, vb. impf. ad pozvati; auffordern, einladen, Jan., nk.; Bog grešnike na pokoro poziva, kajk.- Valj. (Rad); — p. se na kaj, sich auf etwas berufen, Jan., Cig. (T.), nk.
  23. pozívən, -vna, adj. Aufforderungs-, Vorladungs-, Einladungs-, nk.
  24. pozı̑vnica, f. der Vorladungsschein, C., DZ., nk.; — die Einberufungskarte, Jan. (H.).
  25. pozlačeválọ, n. der Quickstift, Cig.
  26. poznamenjevȃnje, n. das Bezeichnen, die Bezeichnung, (-menov-) Mur., Trst. (Let.), Nov., Zora.
  27. poznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poznameniti; bezeichnen, kenntlich machen, (-menov-) Mur., Trst. (Let.).
  28. poznȃnje, n. das Kennen, die Kenntnis; poznanja vreden mož, Jurč.; p. blaga, die Warenkenntnis, Cig.; p. samega sebe, die Selbstkenntnis, Cig. (T.).
  29. poznȃtelj, m. = poznavatelj, der Kenner, Trst. (Let.).
  30. poznáti, -znȃm, vb. impf. kennen; po imenu, dobro, malo p. koga; p. se, sich gegenseitig kennen, bekannt sein; že dolgo se poznava; ne p. greha, die Sünde nicht kennen; — Kenner sein: p. rastline, ptiče; — anmerken; na očeh p., an den Augen abmerken; po sledu poznam, da je bil mlad zajec; — p. se, kenntlich sein; pozna se mu na obrazu, na očeh, man merkt es ihm am Gesichte, an den Augen an; ne pozna se mu, da je 60 let star; toliko smo vina vzeli iz soda, pa se še nič ne pozna.
  31. poznȃva, f. die Kenntnis, Cig.
  32. poznavȃtelj, m. der Kenner, C., nk.; poznavatelji in soditelji ženske lepote, Str.
  33. póznəc, -znəca, m. der Spätlein, Valj. (Rad).
  34. pozníca, f. die Spätfrucht, Valj. (Rad); — der weibliche Herbstling, der Spätling, Cig., Jan.
  35. poznı̑čək, -čka, m. dem. poznič, Lašče- Levst. (Rok.).
  36. pozník, m. ein in später Jahreszeit geborenes Thier, der Spätling, Cig.; (pǫ̑znik), Lašče- Levst.; — (krompir) p., späte Kartoffel, LjZv.
  37. poznína, f. die Spätfrucht, Cig.; bes. das Spätgetreide, C.
  38. pozníti, -ím, vb. impf. 1) verzögern ( phys.), Cig. (T.); — 2) pozni se, es wird spät, Cig.
  39. poznják, m. der Spätflachs, Cig.
  40. poznolẹ́tən, -tna, adj. Spätsommer-: poznolẹ̑tna noč, Str.
  41. poznóta, f. = poznost, Jan.
  42. pozóbati, -zǫ́bljem, vb. pf. aufpicken, (Beeren) aufessen; kokoši so zrnje pozobale; dva grozda, peščico črešenj sem pozobal; — konj je ves oves pozobal.
  43. pozòj, -zǫ́ja, m. der Drache, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; das Ungeheuer, BlKr.; pózoj, -zǫ́ja, Valj. (Rad).
  44. pozojíca, f. das Drachenweibchen, kajk.- Valj. (Rad).
  45. 1. pozòr, -zóra, m. die Obacht, die Acht, Jan., Šol.; pozor! Achtung! nk., Jan., nk.; tudi: pózor, -zóra; — hs.
  46. pozǫ̑rək, -rka, m. pozorki, spät reifendes, nachreifendes Obst, Mik., Notr.
  47. 1. pozórən, -rna, adj. aufmerksam, Jan., nk.
  48. 2. pozórən, -rna, adj. sonnseitig, = prisojen; pozǫ̑rna stran hriba, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  49. pozorẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) allmählich reif werden: pozorel si kakor jaz, Jurč.; — 2) noch ein wenig reifen, nachreifen, Cig.
  50. pozoríšče, n. der Schauplatz, Cig. (T.); vojno p., der Kriegsschauplatz, Cig. (T.); — hs.
  51. pozoríti, -ím, vb. pf. noch ein wenig reifen lassen, Cig.; — p. se, noch ein wenig reifen, Cig., M.
  52. pozorovȃłnica, f. das Observatorium, Jan.
  53. pozòv, -zóva, m. = poziv, die Aufforderung, Cig., Jan., Levst. (Močv.), Navr. (Let.), DZ.
  54. pozóvən, -vna, adj. Aufforderungs-: pozǫ̑vna tožba, eine Aufforderungsklage, DZ.; — Einberufungs-, DZkr.
  55. pozovníca, f. = pozivnica, DZ.; der Einberufungszettel, Levst. (Nauk).
  56. pozráčən, -čna, adj. in der Luft befindlich, Luft-, Cig., C., nk.; pozračna ladja, das Luftschiff, Cig.
  57. pozrȃčnica, f. voda p., das Luftwasser, Cig.
  58. pozračnína, f. das Meteor, Cig. (T.), Jes.; svetlobna p., das Lichtmeteor, Jes.
  59. pozrcálina, f. der Spiegelbeleg, h. t.- Cig. (T.).
  60. pózre, -eta, n. ( zaničlj.) ein junges Mädchen (von etwa 10—12 Jahren), C., vzhŠt., Polj.; — prim. posre.
  61. pozrẹ́ti, -zrèm, vb. pf. = pogledati: pozri name, Vod. (Pes.).
  62. pozváłən, -łna, adj. pozvȃłna pravda, die Aufforderungsklage, DZ.
  63. pozvánəc, -nca, m. der Einberufene, Jan. (H.); — der Geladene, der Gast, Jan.
  64. pozvȃnjati, -am, vb. impf. ad pozvoniti; in kurzen Absätzen läuten, von Zeit zu Zeit läuten, durch Läuten Zeichen geben; med mašo pozvanja; — (hudemu vremenu) p., jvzhŠt.
  65. pozvȃnjčkati, -am, vb. impf. dem. pozvanjati; drozeg tudi pozvanjčka kakor slavec, SlN.
  66. pozváti, -zóvem, vb. pf. 1) rufen, herbeirufen, Mur., Cig., Jan.; p. piščeta, jvzhŠt.; berufen, Mur., Cig., Jan.; od odpravil p., abberufen, Cig.; — laden, einladen, Cig., Jan.; p. na kaj, k čemu, Cig., kajk.- Valj. (Rad); — vorladen, citieren, Cig., Jan.; pred sebe p. koga, Jan.; okrivljenca p. na sodbo, zatožence p. h kazenski razpravi, Levst. (Nauk); — auffordern, Cig., Jan.; p. koga na boj, nk.; žandarma jih pozoveta, naj se podajo, ogr.- Valj. (Rad); — 2) (po hs.) p. se, sich berufen, Cig. (T.).
  67. pozvẹ̑da, f. die Erforschung, die Erhebung, DZ.
  68. pozvẹdávanje, n. die Erkundigung(en), das Nachforschen, die gepflogenen Erhebungen.
  69. pozvẹ̑dba, f. die Erforschung, die Erhebung, Cig., Jan., nk.; vladne (uradne) pozvedbe, die amtlichen Erhebungen, nk.
  70. pozvẹ́dẹti, -zvẹ́m, vb. pf. durch Ausforschen in Erfahrung bringen, erheben; p., po čem se vino prodaja.
  71. pozvẹdováłən, -łna, adj. Nachforschungs-, Jan. (H.).
  72. pozvẹdovȃnje, n. das Nachfragen, die Umfrage, die Erhebung(en).
  73. pozvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad pozvedeti; zu erfahren suchen, Erkundigungen einziehen, Erhebungen pflegen.
  74. pozvẹdovȃvəc, -vca, m. der Nachforscher, der Kundschafter.
  75. pozvẹdovȃvka, f. die Nachforscherin, die Kundschafterin.
  76. pozvenẹ́ti, -ím, vb. pf. einen Klang von sich geben, Z.
  77. pozvončkáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig klingeln, schellen, mit einem Glöckchen ein Zeichen geben, Cig.
  78. pozvoníti, -ím, vb. pf. ein wenig läuten, anläuten, mit der Glocke ein Zeichen geben; k maši p.; klingeln; pozvonil sem, pa nihče ni prišel odpirat.
  79. 1. požágati, -am, vb. impf. = požigati, Rož.- Kres.
  80. 2. požȃgati, -am, vb. pf. nacheinander versägen, aufsägen, Cig.
  81. požáliti, -im, vb. pf. bedauern, bereuen, Mur.; svoje grehe p., ogr.- C.
  82. požaljevȃnje, n. das Bereuen: p. grehov, Reue und Leid, ogr.- C.
  83. požalovȃnje, n. das Bereuen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  84. požȃr, m. 1) der Brand, die Feuersbrunst; velik p.; gozdni p., der Waldbrand, Cig., Jan.; — 2) der Ort, wo Reisig u. dgl. verbrannt worden und etwas angebaut worden ist, Z., Kor.- SlN.
  85. požȃrən, -rna, adj. auf den Brand sich beziehend, Brand-: požarna straža, die Brandwache, Jan.; požarna bramba, die Feuerwehr, nk.
  86. požaríšče, n. = pogorišče, die Brandstätte, Jan.
  87. požȃrnica, f. das Mastkraut (sagina), Medv. (Rok.).
  88. požȃrnik, m. der Feuerlöscher, Cig., C.
  89. požarnína, f. die den Abbrändlern gegebene Aushilfe, Cig.
  90. požȃrovəc, -vca, m. = vresje, das Heidekraut (erica vulgaris), Štrek.
  91. požebráti, -ȃm, vb. pf. ein Gebet ( z. B. nach Bettlerart) sprechen, C., Z.
  92. póžeg, -žę́ga, m. 1) der Ort, den man mit Feuer ausgereutet hat, C.; — 2) der Brand (am Korn), C.
  93. požę́gnati, -am, vb. pf. segnen; — pogl. blagosloviti.
  94. požę̑htanəc, -nca, m. die Laugenasche, Cig.
  95. požę̑htati, -am, vb. pf. in der Lauge einweichen, einlaugen, sechteln: perilo p.
  96. požȇlək, -lka, m. die Begierde, das Begehren, Mur., Cig.; (požełək?).
  97. poželẹ̑nje, n. die (empfundene) Begierde, das Verlangen; imeti p. po kupici vina; polteno p., die sinnliche Begierde, Cig. (T.); — nav. poželjénje.
  98. poželẹ́ti, -ím, vb. pf. p. česa, ein Verlangen nach etwas empfinden; poželel je vina; poželel je še enkrat videti očeta; — p. komu kaj, jemandem etwas anwünschen, Cig.
  99. poželẹ́vati, -am, vb. impf. ad poželeti; wünschen, verlangen, begehren, Cig. (T.), Zora.
  100. požéljən, -ljna, adj. 1) = poželjiv, Cig.; — 2) den Wünschen entsprechend, Cig. (T.).

   62.039 62.139 62.239 62.339 62.439 62.539 62.639 62.739 62.839 62.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA