Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (61.739-61.838)

  1. porožljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig rasseln oder klirren.
  2. 1. pǫ̑rta, f. die Borte, die Tresse, Mur., Cig., Jan.; — die Kopfbinde der Mädchen, Cig., Jan., jvzhŠt.; — prim. 1. parta.
  3. 2. pōrta, f. die Pforte, bes. die Klosterpforte: pred porto stoje berači, Kr.; — prim. lat. porta.
  4. portāl, m. umetno zidan sprednji vhod pri hiši, das Portal ( arch.), Cig. (T.).
  5. pǫ̑rtati, -am, vb. impf. mit Tressen besetzen, Cig.
  6. pǫ̑rtək, -tka, m. die Kopfbinde, das Stirnband (der Mädchen), Kr.- Mur., Cig., Jan.
  7. portepēj, m. das Degen- oder Säbelgehenk mit der Quaste, das Porteepee, Cig.
  8. portlāndəc, -dca, m. der Portlandstein, Cig.
  9. portrēt, m. podoba, obraz, das Porträt, Cig., Jan., Cig. (T.).
  10. porúbiti, -im, vb. pf. 1) nacheinander pfänden, C.; — 2) ausplündern: do dlake p., Dict.; — prim. 2. robiti, rubiti.
  11. porudníniti, -ı̑nim, vb. pf. mineralisieren, Erj. (Min.).
  12. porukanica, f. ein gekrümmter Hirtenstab, Jan. (H.).
  13. porumenẹ́ti, -ím, vb. pf. (nach und nach) gelb werden; verfalben; pri starem človeku očesna leča porumeni, Žnid.; od hlapa porumeni brezbarven plamen, Erj. (Min.).
  14. porumeníti, -ím, vb. pf. gelb machen; p. se, gelb werden; zemlja se od praha porumeni, Zv.
  15. porúngəlj, -glja, m. ein kleiner Block, Mur., Cig., Jan., Met.; = kar se hlodu odžaga, da dobi lepo čelo, Savinska dol.; — ein Stück Holz, der Knüttel, Cig., Jan., C., Dol., Št.; bes. der Knüttel, welchen man bissigen Hunden ( Cig.) oder Schweinen ( Z.) anhängt; — prim. nem. "Prügel", Mik. (Et.).
  16. porušénje, n. die Zerstörung, kajk.- Valj. (Rad).
  17. porušı̑telj, m. der Zerstörer, kajk.- Valj. (Rad).
  18. porušı̑təv, -tve, f. die Zerstörung, Jan. (H.).
  19. porúšiti, -rȗšim, vb. pf. zerstören, niederreißen, demolieren, Mur., Cig., Jan., Mik.
  20. porváti, -rújem, vb. pf. 1) ausraufen; lan p., Cig.; — korenine grehom p., Ravn.- Mik.; — 2) p. se, ein wenig raufen, C.
  21. pošálica, f. das Späßchen, Cig. (T.); — hs.
  22. pošantáti, -ȃm, vb. pf. hinkend einige Schritte machen, Z., jvzhŠt.
  23. poščȃga, f. eine Art brauner Frosch, Št.- Mur., Cig., C.
  24. poščebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ein wenig schwatzen, Zora.
  25. poščę́diti, -im, vb. pf. verschonen: p. koga, C.; — prim. hs. poštediti.
  26. poščekáti, -ȃm, vb. pf. = pomolsti, Jarn.
  27. poščekováti, -ȗjem, vb. impf. = porezovati, posekovati, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  28. poščəmẹ́ti, -ím, vb. pf. ein wenig brennen (= brennenden Schmerz verursachen), Z.
  29. poščénje, n. das Fasten, M.
  30. poščę́tati, -am, vb. pf. abbürsten, Mik.
  31. poščę́titi, -im, vb. pf. abbürsten, Cig.
  32. poščípati, -pam, -pljem, vb. pf. nacheinander abzwicken; glave žrebljem s kleščami p.; — poščipano grozdje = der Mosler, vzhŠt.
  33. poščívanje, n. das oftmalige Pissen; — der Lauterstall (eine Pferdekrankheit), Cig., Strp.
  34. poščívati, -am, vb. impf. ad poscati; 1) beharnen, Cig.; — p. se, sich zu bepissen pflegen, Z.; — 2) oft den Harn lassen, den Harnfluss haben, Cig.
  35. poščuváti, -ščúvam, -ščújem, vb. pf. ein wenig hetzen: p. psa; — aufhetzen, Jan.
  36. pošę́pati, -pam, vb. pf. 1) hinkend einige Schritte machen; — 2) = pošepiti, Cig.; — 3) (nacheinander) lahm werden, Jan. (H.).
  37. pošəpèt, -pę́ta, m. die Zuflüsterung, LjZv.
  38. pošəpətáti, -ətȃm, (-ę́čem), vb. pf. zuflüstern; p. komu kaj; ( praes. pošəpáčem, prim. Cv. X. 9.).
  39. pošę́piti, -im, vb. pf. vertreten, schief treten: p. črevlje, Z., Mik.
  40. 1. pošèt, -šę́ta, m. der Spaziergang, Cig.
  41. 2. pošę̑t, m. der Zollstab, Cig., Jan., Kr.; — prim. it. passetto = pol sežnja.
  42. pošę̑tovati, -ujem, vb. impf. durch Abschreiten messen: njivo p., Svet. (Rok.).
  43. pošèv, adv. = po ševi, schief, Cig., Jan., Dol.; tudi: na pošev (napošev), schief.
  44. pošę́vən, -vna, adj. schräg, schief, Jan., Cig. (T.); p. kot, ein schiefer Winkel, Cel. (Geom.); pošę̑vni trk, der schiefe Stoß, Cig. (T.).
  45. pošę́vi, adv. = po ševi, schräge, C.
  46. pošę́vica, f. die Schiefe, Cig. (T.), C.; — hs.
  47. pošę́viti, -im, vb. pf. schief machen, abdachen, böschen, Cig.
  48. poševnokǫ́tən, -tna, adj. schiefwinkelig, Cig. (T.).
  49. pošibávati, -am, vb. impf. eig. mit Ruthen schlagen: pot me pošibava, der Schweiß überströmt mich, Fr.- C.; — prim. pošiniti 2).
  50. pošibíti, -ím, vb. pf. beugen: pošibljena kolena, Telov.; — sneg pošibi drevje (beugt nieder), Lašče- Levst. (Rok.); — p. se, wanken: noge se mu pošibe, Erj. (Izb. sp.); — ( fig.) umstimmen: ni se dal pošibiti, Glas.
  51. pošı̑brati, -am, vb. pf. s šibrami izpolniti, mit kleinen Steintrümmern ausfüllen: zid p., Z.
  52. pošíkniti, -šı̑knem, vb. pf. mit einem dünnen Gegenstande schlagen: p. koga s šibo, z bičem, Zora, Dol., jvzhŠt.
  53. pošiljáč, m. der Versender, DZ.
  54. pošiljalíšče, n. der Versendungsort, DZ.
  55. pošíljanəc, -nca, m. der Sendling, Cig., Jan.; — die Ordonanz, Cig.
  56. pošíljanje, n. das Schicken, das Versenden.
  57. pošiljȃtelj, m. der Übersender, der Einsender, Jan.
  58. pošiljȃtəv, -tve, f. die Sendung, die Einsendung, Jan., nk.
  59. pošíljati, -am, vb. impf. ad poslati; schicken, senden; pisma p. komu; otroka v šolo p.; p. po koga; Bog nam nesreče pošilja.
  60. pošiljȃtvən, -tvəna, adj. Sendungs-, Jan. (H.).
  61. pošiljȃvəc, -vca, m. der Sender, der Absender, Cig., Jan., C.
  62. pošiljȃvka, f. die Senderin, die Absenderin, Cig.
  63. pošı̑ljka, f. das Gesendete, die Sendung, DZ., C.; poštne pošiljke, DZ.; srečno je dospela pošiljka na Dunaj, Navr. (Kop. sp.).
  64. pošíniti, -šı̑nem, vb. pf. 1) = pošibiti: p. se, sich (unter einer Last) senken: strop se je pošinil, Dol.- Levst. (Rok.), Erj. (Torb.); pošinjen = sključen, grbast, Podkrnci- Erj. (Torb.); — pošinjen = potuhnjen, tückisch, duckmäuserisch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) pot me pošine, ich fange an zu schwitzen, Fr.- C.; — nam. pošibniti; prim. šiba, šibiti se.
  65. pošipǫ̑n, m. = šipon, SlGor.- Erj. (Torb.), Trumm.
  66. pošíti, -šı̑jem, vb. pf. 1) nacheinander fertig nähen oder vernähen, aufnähen; vse p., kar je bilo raztrgano; — 2) durch Nähen verbrauchen ( z. B. den Zwirn), Cig.
  67. poškȃlički, adv. schief, quer, C.
  68. poškȃlj, adv. schief, schräge, Št.- Cig., C.; steza na poškalj, Mik.
  69. poškẹ̑t, f. v kletvicah = šembran človek, šembrana reč: ti pošket ti! (reče se pri kaki neugodnosti), Dol.; pošket! petdeset let uže služim to hišo, Jurč.
  70. poškíliti, -škı̑lim, vb. pf. einen schielenden Blick werfen, hinschielen: p. kam, na koga (kaj); (poškileti, -im, LjZv.).
  71. poškǫ̑dba, f. die Beschädigung; huda (težka) telesna p., schwere körperliche Beschädigung, Cig.
  72. poškǫ́dən, -dna, adj. gern Schaden verursachend, schädlich, Dict., Jan.; ti poškodna stvar, ti! jvzhŠt.; poškǫ̑dni maček, C.
  73. poškodljìv, -íva, adj. schädlich, Mur.
  74. poškǫ́dovanəc, -nca, m. der Beschädigte, Cig., Jan., DZ.
  75. poškǫ́dovanje, n. die Beschädigung; telesno p., körperliche Beschädigung, nk.
  76. poškǫ́dovanka, f. die Beschädigte, Jan. (H.).
  77. poškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. beschädigen; poškodovan, beschädigt, schadhaft; p. koga, jemanden benachtheiligen, Cig.
  78. poškǫ́dovavəc, -vca, m. der Beschädiger, Cig.
  79. poškọ̑pati, -am, vb. pf. = v škopnike podelati (slamo), Polj.
  80. poškrábati, -am, vb. pf. ein wenig kratzen: p. se po glavi, C.
  81. poškrȃpljati, -am, vb. impf. ad poškropiti; bespritzen, besprengen, Mur., Jan.
  82. poškrílati, -am, vb. pf. pflastern, Blc.-C.; — prim. škril, skril.
  83. poškrípati, -pam, -pljem, vb. pf. ein wenig knarren, knirschen; z zobmi p.
  84. poškripávati, -am, vb. impf. zeitweise knirschen: z zobmi p.
  85. poškrípniti, -škrı̑pnem, vb. pf. einen Knarr- oder Knirschlaut hören lassen, C., M.
  86. poškrobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. ein wenig rasseln, ein Geräusch machen: s škatlo, v kateri je penezov, p.
  87. poškropíti, -ím, vb. pf. bespritzen; p. grede na vrtu; p. koga z blatom.
  88. pošlátati, -šlȃtam, vb. pf. antasten, anfühlen, greifen; žilo p., den Puls begreifen, Cig.
  89. pošlȃtkati, -am, vb. pf. sanft betasten, Cig.
  90. pošlátniti, -šlȃtnem, vb. pf. betasten, Mur.
  91. pošle, adv. = potem, Npes.-Schein.
  92. pošlẹ̑d, pošlẹ̑di, adv. = posle, potem, ( nam. posled, posledi) Podkrnci- Erj. (Torb.).
  93. pošlẹ̑nčək, -čka, m. ( nam. poslednjiček?) das Überbleibsel, Jarn.
  94. pǫ̑šta, f. 1) die Post; pismo na pošto nesti, s pošte prinesti; na pošti pismo leži; s pošto se voziti; po pošti poslati, durch die Post schicken; vozna p., die Fahrpost, Cig.; pisemska p., die Briefpost, Cig.; ježna p., die Reitpost, Cig.; selska p., die Landpost, DZ.; peš pošta, die Fußbotenpost, V.-Cig.; posebna p., die Extrapost, Cig.; — tri pošte od tod, drei Posten von hier, Cig.; — 2) die Nachricht: pošto poslati; — pošte nositi, prenašati, Posten tragen, klatschen, Leute ausrichten.
  95. 1. poštȃjna, f. die Bastei, Rog.- Valj. (Rad), Jsvkr., Kremp.- C.; ("postajnja", Meg.); — iz nem.
  96. 2. poštȃjna, f. das Apostem, Cig.; — prim. lat. apostema, gr. ἀπόστημα, der Abscess.
  97. pǫ̑štar, -rja, m. der Postmeister.
  98. pǫ̑štarica, f. die Postmeisterin.
  99. poštarína, f. = poštnina, das Postporto, Levst. (Nauk).
  100. poštefnjáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig herumstöbern, Z., jvzhŠt.

   61.239 61.339 61.439 61.539 61.639 61.739 61.839 61.939 62.039 62.139  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA