s (6.101-6.200)

6101. sȓbež, m. das Jucken, Cig., Jan., C.
6102. srbljìv, -íva, adj. 1) juckend, C., Z.; srbljiva ugnida, das Krätzgeschwür, Cig.; — 2) vorwitzig, neugierig, Cig.
6103. srbljívost, f. die Neugierde, C.
6104. srbokǫ́žən, -žna, adj. = srborit, C.
6105. srbopę̑təc, -tca, m. der Muthwillige, Bes.; konj s., ein wildes Pferd, SlN.
6106. srbopę́tost, f. der Muthwille, C.; die Ausgelassenheit, die Wildheit, SlN., Bes.
6107. srborìt, -ríta, adj. unruhig, muthwillig, ausgelassen; s. vol, Jap.- C.; Oj ti srborita ostudna pošast! Npes.-K.
6108. srborítən, -tna, adj. = srborit, Jan.
6109. srborítiti, -ı̑tim, vb. impf. muthwillig, ausgelassen sein, C.
6110. srborı̑tka, f. die Frucht der Hagebutte ("Hetschepetsch"), Dict., C., Ip., Trnovski gozd- Erj. (Torb.).
6111. srborı̑tnež, m. ein unruhiger, muthwilliger Mensch, Mur., Jan., Mik.
6112. srborı̑tnica, f. 1) ein unruhiges, muthwilliges Weib, Mik.; — 2) = srboritka, C.
6113. srborı̑tnik, m. = srboritnež, Mur.
6114. srborítost, f. der Muthwille, die Ausgelassenheit.
6115. srbotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = srebati, Mik.
6116. srbǫ̑vka, f. die Frucht der Hagebutte, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
6117. srcę̑, n. 1) das Herz; srce bije, tolče, utriplje, das Herz schlägt, pocht; — 2) das Innere des Menschen, sein Empfinden und Denken, das Herz; srce se mi trga, Jan.; srce me boli, srce mi poka, es blutet mir das Herz, Cig.; srce mi stiska, es wird mir enge ums Herz, Cig.; srce se mi topi od veselja; k sȓcu si gnati, sich zuherzen nehmen, Dict., Dalm.; to mu sega do srca; to ga v srce boli, bode, pekli, das wurmt ihn im Herzen, Cig.; kako ti je pri sȓcu? wie ist es dir zumuthe? iz sȓca rad, herzlich gern; iz vsega (celega) srca želeti, vom ganzen Herzen wünschen; imeti koga pri srcu, jemandem geneigt sein, C.; česar je polno srce, rado iz ust gre, wovon das Herz voll ist, geht der Mund über, Mur., Cig.; kar mu je na srcu, to mu je na jeziku, er trägt sein Herz auf der Zunge, Cig.; kar od srca pride, se srca prime, was vom Herzen kommt, geht zum Herzen, Cig.; že velja, kamor srce pelja (tako govori, kdor komu napije), Mur.; — das Gemüth, die Gemüthsart; dobro srce imeti, biti dobrega srca; ima trdo srce kakor kamen; mehko, junaško, očetovsko srce; veselo srce pol zdravja, lustiger Muth macht gutes Blut, Cig.; — der Muth; s. izgubiti, den Muth verlieren; s. mu je upadlo, s. mu kopni, der Muth ist ihm gesunken, Cig.; s. komu delati, storiti, jemandem Muth machen, Cig., Jan.; = s. dajati, Jsvkr., Bas.; s. si delati, storiti, sich Muth machen, Cig., Jan.; s. si vzeti, sich ermuthigen, Muth fassen, Cig., C.; s. vzeti, jemati komu, entmuthigen, Cig., C.; srce se komu podre, jemand wird kleinlaut, Jan.; srce komu podirati, jemanden entmuthigen, Cig.; — 3) der (die) Liebste: srce moje! mein Herzchen! — 4) der Mittelpunkt (einer Thätigkeit), Cig., nk.; — 5) das Herz im Kartenspiel; — 6) ein herzförmiges Naschwerk; — 7) der Kern der Salat- und Kohlhäupter, Cig.; — = stržen, das Baummark, C.; — das Kernholz, Cig., C., Gor.; — otlina sredi ogelne kope, kjer oglar zaneti ogenj in zapali kopo, der Quandelraum, Mune v Čičih- Erj. (Torb.); — der Eikern, die Narbe, Cig., Gor.
6118. sȓcema, adv. herzlich: s. rad, C., Z.
6119. srcevìd, -vída, m. kdor v srce vidi, der Herzenskundige, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
6120. srcevídən, -dna, adj. herzenskundig, Jan. (H.).
6121. srčȃn, -čnà, adj. = srčen 3).
6122. srčaríca, f. die Kernraupe, Cig.
6123. sȓčast, adj. herzförmig, Jan., C.; srčasto listje, Erj. (Izb. sp.); srčasta krivulja, die Cardioide ( math.), Cig. (T.).
6124. srčàt, -áta, adj. herzhaft, C.
6125. sȓčce, n. = srčece, Cv.
6126. sȓčəce, n. dem. srce; das Herzchen, Mur., Prip.- Mik.; ( nav. srčice).
6127. sȓčək, -čka, m. 1) das Herzchen, C.; — das Herzliebchen: srček moj! materin s.; — 2) der Zwickel an Hemden, Cig.
6128. sȓčən, -čna, adj. 1) Herz-: srčni krč; — srčna tesnoba, die Herzensangst, Cig.; — srčna korenina, die Pfahlwurzel ( bot.), Jarn. (Sadj.), Pirc, Cig. (T.); — srčna mati, die wahre Mutter ( opp. mačeha), Prim.; — 2) sŕčən, herzlich, innig; srčna ljubezen, srčno prositi; — 3) herzhaft, muthig; srčno zgrabiti sovražnika.
6129. srčeníka, f. = srčika, vzhŠt.
6130. srčevína, f. das Kernholz, Cig., C.
6131. srčíca, f. die Herzkirsche, Jan.
6132. sȓčice, n., pogl. srčəce.
6133. srčíka, f. 1) das Kernholz eines Baumes, C., vzhŠt.; — das Mark, Mur.; — 2) das noch unentwickelte Blatt, das Herzblatt, Jan.; — 3) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
6134. sŕčiti, sȓčim, vb. impf. Muth machen, ermuthigen: s. koga, Cig., C.
6135. sȓčkati, -am, vb. impf. abherzen, Cig.; liebkosen, Z.
6136. sȓčnica, f. 1) die Pfahlwurzel, Cig. (T.); — 2) das Herzgespann (leonurus cardiaca), C., Z.
6137. sȓčnik, m. 1) = srčni mehur, der Herzbeutel, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Lašče- Erj. (Torb.); — 2) glavni steber pri stogu ali tudi pri strešnem odru, Tolm.- Erj. (Torb.); ( der Mast bei den Zimmerleuten, Cig.); — 3) der Mittelfinger, Z., Ip.- Erj. (Torb.); — 4) = srčnica 2), Medv. (Rok.).
6138. srčnọ̑st, f. 1) die Herzlichkeit, die Innigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Beherztheit, der Muth; s. dajati, Muth machen; s. velja! frisch gewagt! Cig., Jan.; — tudi: sŕčnost.
6139. sȓd, m. der Zorn, die Entrüstung, der Ingrimm; jeza njegovih od srda ognjenih oči, Jap. (Prid.); srd me je prijel, Svet. (Rok.); s. utolažiti, Fr.- C.; — za srd vzeti = za zlo vzeti, verübeln, C.; — der Eifer, C.; slepi s., blinder Eifer, C.
6140. sȓd, f. = srd m., C., Guts. (Res.), Valj. (Rad); hudo srd ima na mene, Svet. (Rok.).
6141. sŕda, f. = srd, kajk.- Valj. (Rad).
6142. sȓdba, f. die Entrüstung, Cig. (T.).
6143. sȓdək, m. der Holzkern, Mik.; ( nam. sredek?).
6144. sŕdən, -dna, adj. zornig, heftig: srdno komu kaj povedati, C.; — eifrig, Ravn.; srdno se za koga ponašati, C.
6145. srdíca, f. = sredica, die Brotkrume.
6146. srdíšče, n. der Zorn, Bohinj- Cig.
6147. srdı̑t, adj. 1) zornig; srdita obsodba, graja, die Entrüstung, Cig. (T.); — srdito je bilo, es ging hitzig zu, Cig.; — 2) zornmüthig, leicht zum Zorne zu reizen, Mur., Cig.
6148. srdítən, -tna, adj. = srdit, ogr.- M.
6149. srdı̑tež, m. der Heftige, SlN., Levst. ( LjZv.).
6150. srdíti, -ím, vb. impf. zornig machen, Cig., Jan., M.; dušo topi, Boga srdi in pekel kuri, Kast.; s. se, zornig sein, zürnen; Bog se ne srdi z mano, Dalm.; eni se srde in jeze ne samo z ljudmi, ampak tudi sami s sabo, Kast.; s. se na koga, Jan. (H.); ( germ.) s. se črez koga, Kast., Škrb.- Valj. (Rad).
6151. srdı̑tnik, m. = srditež, Slom.
6152. srdı̑tost, f. 1) der Zorn, die Ergrimmtheit, der Ingrimm, Cig.; poln srditosti, Škrb.- Valj. (Rad); — 2) die Zornmüthigkeit, Mur., Cig.
6153. srdljìv, adj. zum Zorn geneigt, reizbar, Z.
6154. srdljı̑vka, f. die Zornmüthige, C.
6155. srdljívost, f. die Zornmüthigkeit, Z., Hip.- C.
6156. sȓdnat, adj. kernicht, Mik.; — prim. srdek.
6157. 1. sȓdnik, m. = srditež, C.; — der Widersacher, der Feind, ogr.- M., C.
6158. 2. sȓdnik, m. das Kernstück (beim Holz), C., Z.
6159. srdnína, f. das Kernholz, Jan.
6160. srdoglàv, -gláva, adj. = srdit: srdoglavi levi, Levst. (Zb. sp.).
6161. srdorìt, -ríta, adj. = jeznorit, Svet. (Rok.).
6162. srdorı̑təc, -tca, m. = jeznorit človek, Jurč.
6163. srdọ̑st, f. = srditost, C., Z.
6164. srdȗn, m. der Häring, Guts.- Cig.; prim. ben.-it., furl. sardon, Štrek. (Arch.).
6165. srẹbáłən, -łna, adj. Saug-, Jan. (H.).
6166. srẹbȃłnica, f. die Saugpumpe, Cig.; das Saugwerk, DZkr.
6167. srẹ́banje, n. das Schlürfen.
6168. srẹ́bati, -bam, -bljem, vb. impf. schlürfen.
6169. srẹ́bavəc, -vca, m. der Schlürfer, Cig., Jan.
6170. srẹ́bavka, f. die Schlürferin, Cig.
6171. srebər, -bra, m. der Bauer, Habd.- Mik.; — prim. stsl. sebrь.
6172. srẹ̑bkati, -am, vb. impf. nippen, Cig.
6173. srẹ̑bljaj, m. der Schlurf, Mur., Jan.
6174. srẹ́bniti, srẹ̑bnem, vb. pf. einen Schlurf oder Nipp thun, Cig.
6175. srẹbǫ́lja, f. die Molke, Bolc- Mik.
6176. srẹbòt, -óta, m. der Schlurf, Cig., C.
6177. srebọ̑t, f. = srobot: butaro s srebotjo ovezati, DSv.
6178. srebọ̑ta, f., C., Met., pogl. srobota.
6179. srebrár, -rja, m. der Silberarbeiter, Mur., Jan., C., Z.
6180. srę́brast, adj. silberartig, Cig.; silberfarben, Cig. (T.).
6181. srę̑brce, n. dem. srebro, Cig., Valj. (Rad).
6182. srebrę̑n, adj. = srebrn, Mur., V.-Cig.
6183. srebrę̑nast, adj. silberfarben, Cig. (T.).
6184. srebrę́nəc, -nca, m. svetli s., der Proustit ( min.), Cig. (T.).
6185. srebrič, m. = kmetič, Habd.- Mik.
6186. srebrı̑nje, n. = srebrnina, Mur., Danj.- Valj. (Rad).
6187. srebrı̑t, adj. silberführend, h. t.- Cig. (T.).
6188. srebríti, -ím, vb. impf. versilbern, Cig., Krelj- M., Burg. (Rok.); Vam bom mreže zlatil, Količe pa srebril, Npes.-K.
6189. srebȓn, adj. silbern, Silber-; srebrna žlica; s. goldinar, ein Silbergulden; srebrna ruda, das Silbererz; srebrna pena, das Blattsilber, Cig., Jan., Cig. (T.); srebrno sedlo še ne stori dobrega konja, Npreg.- Cig.; — tudi srę́brn, Cv.
6190. srebrnár, -rja, m. der Silberarbeiter, Meg., Guts.- Mur., Cig., ogr.- Valj. (Rad), Jap. (Sv. p.), Raič (Slov.).
6191. srebrnȃrstvọ, n. die Silberarbeit, Cig.
6192. srebȓnat, adj. silberhältig, V.-Cig., Erj. (Min.); srebrnati svinec, DZ.; srebrnata svetlica, die Silberblende, Cig. (T.); srebrnati sijajnik, der Silberglanz ( min.) Cig. (T.).
6193. srebrnẹ́ti, -ím, vb. impf. silberweiß werden: srebrnijo lasje, Zora.
6194. srebrníca, f. 1) = srebrna ruda, das Silbererz, Cig., Jan.; — 2) die Ringelraupe, Cig., Jan.
6195. srebrnìč, -íča, m. der Schimmel: konjiči srebrniči, Vrt.
6196. srebrník, m. der Silberling, die Silbermünze; za dvajset srebrnikov prodajo Jožefa, Ravn.; Valj. (Rad).
6197. srebrnína, f. das aus Silber Verfertigte: die Silberware, das Silbergeräth, das Silbergeschmeide; — das Silbergeld, M.
6198. srebrníti, -ím, vb. impf. = srebriti, Dict.
6199. srebrnják, m. der Silberling.
6200. srebrnjénje, n. das Versilbern, Cig.

   5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401 6.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani