s (601-700)

601. samovládən, -dna, adj. monarchisch, autokratisch, Cig., Jan.
602. samovlȃdje, n. 1) = samovladarstvo, die Monarchie, Cig.; — 2) = samozakonje, Cig. (T.).
603. samovlȃdka, f. die Selbstherrscherin, Jan.
604. samovlȃdnica, f. die Monarchin, Cig., Jan.
605. samovlȃdnik, m. der Alleinherrscher, der Monarch, Cig., Jan.
606. samovlȃdstvọ, n. = samovladarstvo, Cig.
607. samovlástən, -stna, adj. eigenberechtigt, Cig., Levst. (Pril.), DZ.; ( stsl.); — eigenmächtig, selbständig, unabhängig, Cig., C.; samovlastna država, ein unabhängiger Staat, Jes.
608. samovlástnost, f. die Selbständigkeit, die Unabhängigkeit, Cig.
609. samovǫ́lja, f. der Eigenwille, Cig. (T.); der Eigensinn: s. in nepokorščina, Jsvkr.; — die Willkür, C., Z.
610. samovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) eigenwillig, Cig. (T.), Levst. (Zb. sp.); eigensinnig, Cig., M.; trdi, samovoljni grešniki, Krelj; s. ino nepokoren, Jsvkr.; — willkürlich, Cig., Jan., nk.; samovoljno vladanje, die Willkürherrschaft, Cig.; — muthwillig, Cig., Jan., C.; — 2) = radovoljen, freiwillig, Mur.
611. samovǫ́ljnost, f. 1) der Eigenwille, der Selbstwille, Cig.; der Eigensinn, Mur.; pregrešiti iz hudobne samovoljnosti, Jsvkr.; — die Willkür, die Willkürlichkeit, Cig., Jan., nk.; — der Muthwille, die Muthwilligkeit, Dalm.- Cig., Jan.; — 2) = radovoljnost, die Freiwilligkeit, Mur.
612. samovǫ̑ljstvọ, n. die Willkür, Raič ( Let.), Levst. (Nauk).
613. samovòz, -vǫ́za, m. die Locomotive, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.), DZ.
614. samovrȃtəc, -tca, m. der Fichtenspargel (monotropa hypopitys), Tuš. (B.).
615. samovrátən, -tna, adj. eigensinnig, trotzig, C.; — prim. trdovraten.
616. samovrátnost, f. der Eigensinn, C.
617. samozadovǫ́ljən, -ljna, adj. selbstzufrieden, nk.
618. samozadovǫ́ljnost, f. die Selbstzufriedenheit, nk.
619. samozaklǫ́pən, -pna, adj. selbstschließend, Jan. (H.).
620. samozakǫ̑nje, n. die Autonomie, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk).
621. samozakǫ́nski, adj. autonom, Cig. (T.).
622. samozakǫ̑nstvọ, n. die Autonomie, Cig., Jan.
623. samozapȃdnica, f. = samopadnica, das Fallschloss, Cig.
624. samozastǫ̑pstvọ, n. die Selbstvertretung, DZ.
625. samozatȃja, f. die Selbstverleugnung, Cv.
626. samozatajevȃnje, n. = samozataja, nk.
627. samozavẹ̑st, f. das Selbstbewusstsein, nk.
628. samozavẹ́stən, -stna, adj. selbstbewusst, nk.
629. samozdrávnost, f. die Heilkraft der Natur, Cig. (T.).
630. samozlǫ́žən, -žna, adj. einsilbig: samozložni jeziki, isolierende Sprachen, Cig. (T.).
631. samozòr, -zóra, m. die Selbstschau, Jan.
632. samozȓnəc, -nca, m. neka vrsta fižola, LjZv.
633. samozveličáłən, -łna, adj. alleinseligmachend, Cig.
634. samožìg, -žíga, m. der Selbstzünder, Cig., Jan.; (-žeg, h. t.- Cig. [T.]).
635. sámski, adj. ledig: s. biti, Junggeselle sein, Cig.; samski stan, der ehelose Stand; samskega stanu, ledig; Oj samski stan, Veseli dan! Npes.- Vod. (Pes.); samska postelja, ein einspänniges, einschläferiges Bett, V.-Cig.; — samski ( adv.), unvermählt: s. živeti, Zora.
636. sámsov, m. der Bullenbeißer, Erj. (Ž.); — prim. samosov.
637. sȃmstvọ, n. der ehelose Stand, Cig.
638. sámščina, f. das Alleinsein: le hitro hodi, kajti mi samščina že preseda, LjZv.
639. sȃmši, adv. allein, einzeln, einsam, Cig., Jan.; Samši bo Milica Jagnjeta pasla, Vod. (Pes.); s. hoditi, Z.; na samši in skrivaj, allein und heimlich, Cig., Ravn.
640. samùč, conj. = temuč, temveč, Mik.; nikar — samuč, Rec.- Let.; nikar le pred Bogom, samuč tudi pred vsemi ljudmi, Schönl.; ne more se reči: tukaj je ali tamkaj, samuč on je povsod, Pohl. (Km.); — pogl. semuč.
641. samúriti se, -ȗrim se, vb. impf. finster, trotzig blicken, C.; — prim. somoriti se.
642. sȃn, snà, m. = sə̀n, der Schlaf, Dict., Mik.
643. sančíce, f. pl. dem. sanke, der Schlitten, Cig.
644. sandāl, m. der Sandel, das Sandelholz, Cig.; — rus. sandálъ.
645. sandāla, f. nekakšen opanek, die Sandale.
646. sandalovína, f. das Sandelholz, Cig.
647. sanę́nəc, -nca, m. die zur Schlittenfahrt taugliche Bahn, die Schlittbahn: dober s. je danes.
648. sanẹ́ti, -í, vb. impf. od peči sani, der Ofen strahlt Hitze aus, Z.
649. sangvīničən, -čna, adj. lahkokrven, sanguinisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
650. sangvīnik, m. lahkokrvnik, der Sanguiniker, Jan., Cig. (T.), nk.
651. sanı̑, f. pl. der Schlitten; na saneh kaj pripeljati, se voziti; samotežne s., der Handschlitten; kadar sani dolgo plešejo, se tanki kosi režejo, Fr.- C.
652. saníca, f. die Schlittenkufe, Poh.
653. saníčice, f. pl. dem. sani(ce); ein kleiner Schlitten, ogr.- Valj. (Rad).
654. saník, m. = sanenec, die Schlittenbahn, Svet. (Rok.); (senjík, BlKr.); — prim. sanjenik.
655. sanı̑nəc, -nca, m. 1) der Schlittenbaum, die Schlittenkufe, Cig., Ljub., Rib.; — 2) = sanenec, die Schlittenbahn, Cig., Jan., M., BlKr.
656. sanı̑nək, -nka, m. = saninec 1), Cig.
657. sanı̑njak, m. = sanenec, die Schlittenbahn, Mur., Cig., Jan., C., Poh., vzhŠt.
658. sanı̑nkati se, -am se, vb. impf. = sankati se, Jan.
659. saníšče, n. der Schlittenbaum, die Schlittenkufe, C.
660. sanitēta, f. zdravstvo, die Sanität, nk.
661. sanitētən, -tna, adj. zdravstven, Sanitäts-, nk.
662. sánja, f. 1) der Traum, Mur., Cig., Jan.; (senja, Mik.); mine kakor sanja, Dalm.; eno sanjo so vsi imeli, Ravn.; Al' Miletu sanja Vsa prazna je to, Vod. (Pes.); imel sem čudno sanjo, jvzhŠt.; nav. pl. sanje; prijetne, čudne, težke sanje imeti; v sanjah kaj videti, storiti; sanje so se mi izpolnile, mein Traum ging in Erfüllung; — 2) ein leeres Geschwätz: kdo bo zmerom te sanje poslušal! Lašče- Levst. (Rok.); — 3) eine Person, die fortwährend schwätzt: čemu to sanjo sem pošiljate! Lašče- Levst. (Rok.).
663. sanjáč, m. 1) der Träumer, Mur., Cig., Jan., nk.; der Phantast, Jan., nk.; — 2) der Schwätzer, Lašče- Levst. (Rok.).
664. sanják, m. = saninjak, C.
665. sanjálọ, n. ein geistesabwesender Mensch, Rib.- DSv.
666. sánjanje, n. das Träumen, das Geträum.
667. sanjár, -rja, m. 1) der Träumer, der Phantast, der Schwärmer, Cig., Jan.; — 2) = sanjske bukve, Cig.
668. sanjaríca, f. die Träumerin, die Schwärmerin, Cig., Jan.
669. sanjarı̑ja, f. die Träumerei, das Hirngespinst, die Schwärmerei, Cig., Jan., nk.
670. sanjáriti, -ȃrim, vb. impf. träumerische Gedanken haben, träumen, C., nk.
671. sanjárski, adj. träumerisch, schwärmerisch, phantastisch, Cig., nk.
672. sanjȃrstvọ, n. die Schwärmerei, die Phantasterei, Cig. (T.), SlN.
673. sánjati, -am, vb. impf. 1) träumen, Mur., Cig., nk.; s. mile sanje, Zora; — schwärmen, Cig., nk.; — 2) nav. s. se, sanja se mi, es träumt mir; kaj se ti je nocoj sanjalo? strašne reči so se mi sanjale; sanje so se mi sanjale, Mik.; — 3) sanjáti, leeres Geschwätz gemächlich vorbringen, Lašče- Levst. (Rok.), Ig (Dol.).
674. sanjàv, -áva, adj. träumerisch, Jan., C.; sanjavo zreti, Zora.
675. sanjȃvəc, -vca, m. = sanjač, der Träumer, der Schwärmer, Cig., Jan., Dalm.
676. sanjȃvka, f. die Träumerin, die Schwärmerin, Cig.
677. sanjávost, f. träumerisches Wesen, Cig.
678. sanjȃvski, adj. träumerisch, Cig., Jan.
679. sȃnjčkati, -am, vb. impf. = sanjati (v otročjem govoru), Vrt.
680. sánjəm, sánjma, m. der Jahrmarkt; na žegnanja in sanjme ("sanme") hoditi, Krelj; — prim. sajem, senjem, semenj.
681. sanjeník, m. ( nam. sanəník) = sanik, Zilj.- Jarn. (Rok.).
682. sánjevka, f. = sanišče, der Schlittenbaum, C.
683. sánjski, adj. Traum-; sanjske bukve, das Traumbuch, V.-Cig.
684. sanjúga, f. = sanišče, kajk.- Valj. (Rad).
685. sȃnkanje, n. das Schlittenfahren.
686. sȃnkati se, -am se, vb. impf. zu Schlitten fahren; otroci se sankajo = spuščajo se po malih saneh s hriba, jvzhŠt.
687. sȃnkavəc, -vca, m. der Schlittenfahrer, Cig.
688. sánkcija, f. potrdba, die Sanction.
689. sȃnke, f. pl. dem. sani; der Schlitten, Cig., jvzhŠt.
690. sántər, adv. = sem noter, Rož.- Kres.
691. santrẹ̀, adv. = tu notri, Rož.- Kres; (santri, Z.).
692. sápa, f. 1) der Athem; nima sape, er hat keinen Athem; sapo mi je vzelo, es hat mir den Athem benommen; tak veter je, da človeku sapo jemlje; sapo zapreti, zapirati, den Athem hemmen; ( fig.) sapo zapreti komu, jemanden mundtodt machen, ihn zum Schweigen bringen, Cig. (T.), nk.; sapa mu pojema, zastaja, der Athem fängt ihm an auszubleiben, Cig.; sape mi zmanjkuje, es geht mir der Athem aus; sapa me žene, ich habe starken Athem, Svet. (Rok.); sapo k sebi držati, den Athem zurückhalten, LjZv.; ob eni sapi, in einem Athem, Cig.; v eni sapi, hastig, C.; — 2) die bewegte Luft, der Wind; s. piha, vleče, es zieht ein Wind; na sapi biti, der Zugluft, dem Winde ausgesetzt sein; sape se bati, luftscheu sein, Jan.; mlin na sapo, die Windmühle, Cig., Nov.- C.; dušilna s., die Stickluft, Jan.; treskava s., schlagende Wetter, Erj. (Min.); sušeča s., fixe oder mephitische Luft, Erj. (Min.).
693. sapániti, -ȃnim, vb. impf. stark athmen, Cig., M.
694. sápati, -pam, -pljem, vb. impf. stark athmen, Cig., M.; schnauben, Jan.; keuchen, Ben.- Mik.; — zischen (o kačah), C.
695. sápən, -pna, adj. luftig, Cig., Jan., M., Vrtov.- C.
696. sapȇr, -rja, m. podkopnik, der Sappeur, Cig., Jan., DZ.
697. sapẹ́ti, -ím, vb. impf. pfeifen (vom Athem): v grlu mi sapi, Z.; — zischen: gad sapi, Z.
698. sápica, f. dem. sapa; das Lüftchen; prijetna sapica pihlja.
699. sapíšče, n. die Dampfaustrittsöffnung, h. t.- Cig. (T.).
700. sapíti, -ím, vb. impf. 1) keuchen, vzhŠt.- Mik.; — 2) sapi me, ich habe Athembeschwerden, Z., Svet. (Rok.).

   101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani