Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (6.001-6.100)

  1. spuščȃłnica, f. nekoliko nagnjena deska, na kateri se na novo narejeni sirov hleb odceja, Bolške planine- Erj. (Torb.).
  2. spúščanje, n. 1) das Herablassen, das Senken; die Einfahrt in die Grube, Cig.; — s. glasa, die Senkung der Stimme, Cig. (T.); — 2) das Loslassen; s. žrebcev, das Beschälen, DZ.; s. žarkov, die Radiation, Cig.
  3. spúščati, -am, vb. impf. ad spustiti; 1) hinablassen, les v jamo (rudnik) s., Cig.; mrliče v jamo s.; — fällen ( math.), Cig. (T.); — s. se, hinunterfahren, sinken; s. se v rudnik; noč se spušča na zemljo, Cig.; — senken: roki dvigati in s., Telov.; — 2) loslassen, freien Lauf lassen; kragulja za pticami s., Rog.- Valj. (Rad); žrebce s., beschälen, DZ., Levst. (Nauk); solnce žarke od sebe spušča, Rog.- Valj. (Rad); korenje s., wurzeln, Guts.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; — prim. spustiti.
  4. spȗžva, f. der Badeschwamm, DZ., kajk.- Valj. (Rad); navadna s., der gemeine Badeschwamm (spongia officinalis), Erj. (Ž.).
  5. srȃb, m. die Krätze (bolezen), Mur., Cig., Jan., Mik., kajk.- Valj. (Rad), Savinska dol.
  6. srȃbast, adj. = srabljiv, Cig.
  7. srábav, adj. = srabljiv, Cig.
  8. srȃbəc, -bca, m., Cig., pogl. srabljivec.
  9. srabljìv, -íva, adj. krätzig, Meg., Mur., Cig., Jan.
  10. srabljı̑včək, -čka, m. dem. srabljivec, Valj. (Rad).
  11. srabljı̑vəc, -vca, m. 1) der Krätzige, Mur., Cig., Jan.; — 2) eine Art bunter irdener Krug, C., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  12. srabljı̑vka, f. 1) die Krätzige, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Grindkraut, die Scabiose (scabiosa), Ravn.- C.
  13. srabljívost, f. die Krätzigkeit, Mur., Cig., Jan.
  14. srabọ̑ta, f. = srobot, Mik., Z.
  15. srabotíka, f. = srobot, Mur., Danj. (Posv. p.).
  16. sračè, -ę́ta, n. eine junge Elster, Dol.- Mik.
  17. sráčən, -čna, adj. = sračji, Cig., Raič ( Let.).
  18. 1. sráčica, f. dem. sraka; 1) eine kleine Elster; — 2) die Kreiselschnecke, Cig., Jan.; — 3) die Spierstaude (spiraea ulmaria), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.).
  19. 2. sráčica, f. = srajca, Št.- Zora.
  20. sráčiti se, -im se, vb. impf. die Zunge wetzen: neukretno se obrezata in sračita, Levst. (Zb. sp.).
  21. srȃčjak, m. der Elsternkoth, Jan. (H.).
  22. srȃčji, adj. Elstern-; — sračja noga, der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig.; — sračja noga je tudi: das Kreuzgewölbe, V.-Cig.
  23. 1. srȃčka, f. dem. sraka; die Elster, Štrek.
  24. 2. srȃčka, f. das Abweichen, die Diarrhöe, Cig., Valj. (Rad), Ig (Dol.).
  25. srȃčnica, f. = 2. sračka, Mur.
  26. srága, f. 1) der Tropfen; ena sraga jutrove rose, Dalm.; deževne srage, die Regentropfen, Trub.; debele srage so padale, jvzhŠt.; sraga na juhi, das Fettauge, Cig., Litija- Štrek. (LjZv.); der Schweißtropfen, Št.- Mik.; srage, der Angstschweiß, V.-Cig.; smrtne srage, der Todesschweiß, Cig., Jan.; njegov pot pa je postal kakor krvave srage, Jap. (Sv. p.); — der Rest (einer Flüssigkeit), die Neige, Guts., Mur., Cig.; neko srago (vina) še imam, C.; — 2) der Schlagfluss, C.; od srage udarjen, Trub.; ( prim. kaplja).
  27. srágica, f. dem. sraga, Mur.
  28. srájca, f. 1) das Hemd; oprana s., ein frisches Hemd; v sami srajci (biti, hoditi), mit dem bloßen Hemde bekleidet; mašna s., die Alba, navada je železna srajca, Npreg.; — 2) die Meilerdecke: kopi srajco dati, den Meiler mit Ästen bedecken, Cig.; — iz: srakica; prim. stsl. sraka = obleka, Mik. (Et.).
  29. srȃjčar, -rja, m. der Hemdenmacher, Cig., Jan.
  30. srȃjčarka, f. die Hemdennäherin, Cig.
  31. srájčən, -čna, adj. Hemd-: srȃjčni rokavi.
  32. srájčica, f. dem. srajca; 1) das Hemdchen; — 2) die Schafhaut beim menschlichen Fötus (amnion), C., Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) deveta s., die Siegwurz, der Kornschwertel (gladiolus communis), Cig., C., Trst. ( Glas.).
  33. srȃjčnik, m. 1) = rokavci, ošpetelj, ein kurzes Frauenhemd, Gor.; — 2) ein Hemd ohne Ärmel, Z., M.
  34. sráka, f. die Elster (corvus pica); — morska s., die Meerelster (haematopus ostralegus), Cig., Frey. (F.).
  35. srakáč, m. die männliche Elster, C.
  36. srȃkarica, f. die Quakente, Cig.; die Schellente (anas clangula), Frey. (F.); — morska s. = morska sraka, Frey. (F.).
  37. srȃkarski, adj. s. zvonec = srakarica, die Quakente, Cig.
  38. srákast, adj. elsterartig: scheckig, Cig., Šol.
  39. srákica, f. das Hemd, Alas., Mur., Jan., Mik., SlGor., Rez.- Baud.
  40. srakolíca, f. der Mäusefalk, der Mäusebussard (buteo vulgaris), Frey. (F.); der Stoßvogel, Guts.
  41. srakolìč, -íča, m. = kanja, kanjuh, Jan.
  42. srákona, f. = srakonoga, vzhŠt.
  43. srákonja, f. = srakona, Ščav.
  44. srakonǫ́ga, f. eine Art Gras, C.; der Himmelthau, Z.; die Kammhirse (panicum crus galli), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  45. srakonǫ̑žnica, f. das Himmelthaustroh, C.
  46. srakopèr, -pę́ra, m. der Dorndreher, der Würger (lanius); rjavi s., der rothrückige Würger o. Dorndreher (lanius collurio), Frey. (F.), Erj. (Ž.); črnočelni s., der schwarzstirnige Würger (lanius minor), veliki s., der große graue Würger (lanius excubitor), mali s., der rothköpfige Würger (lanius rufus), Cig., Frey. (F.); — tudi: srákoper, Valj. (Rad).
  47. srákov, adj. = sračji: srakove jezike je snedel = er ist geschwätzig, C.
  48. srákovica, f. = sraka, Rez.- Baud.
  49. srȃm, srȃma, sramȗ, m. 1) die Scham; s. me je, s. me je bilo, ich schäme, schämte mich; s. te bodi! schäme dich! nikogar ga ni s., er schämt sich vor niemandem; sram ga je toliko, kolikor volka strah; s. me je česa (koga), ich schäme mich einer Sache (jemandes); Tebe in mene ga je sram, Preš.; brez srama, schamlos, Krelj, vzhŠt.- C.; od srama, vor Scham, Dalm., LjZv.; tudi srama nimaš več, Erj. (Izb. sp.); nima nobenega sramu, Dol., Gor.; — 2) die Schande: z velikim sramom, ogr.- C.; Sram bom pa jaz prestal, Npes.-K.; — 3) das Schamglied, Cig., Trub., Dalm.
  50. srȃm, -ı̑, f., Jan., pogl. sram m. 1).
  51. srȃmba, f. der Schimpf, C.
  52. srámən, -mna, adj. 1) schamhaft, Mur., Cig., Jan.; — 2) schändlich: Bodi v družbi, bodi sam, Bodi sramnega te sram, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 3) das Schamglied betreffend, Scham-, Mur., Cig., Jan.; srȃmna kost, das Schambein, Vod. (Bab.); sramna kuga, die Lustseuche, Cig.
  53. srȃmež, m. die Scham, die Geniertheit, Cig. (T.), Jan., C.
  54. sramežljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. = sramovati se, ogr.- Mik.
  55. sramežljìv, -íva, adj. schamhaft, verschämt; sramežljivo dekle; sramežljivo se vesti.
  56. sramežljı̑vəc, -vca, m. ein verschämter Mensch, der Schamhafte, Valj. (Rad).
  57. sramežljı̑vka, f. die Schamhafte, Jan. (H.).
  58. sramežljívost, f. die Schamhaftigkeit, die Verschämtheit.
  59. sramljìv, -íva, adj. = sramežljiv, Mur.
  60. sramljívost, f. = sramežljivost, Mur.
  61. srȃmnica, f. 1) = sramna kost, das Schambein, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die weibliche Scham, C., DZ.
  62. srȃmničən, -čna, adj. Schambein-, Cig.
  63. sramnokúžən, -žna, adj. syphilitisch, Cig., Jan.; kri sramnokužnega človeka je hud strup, Vrtov. (Km. k.).
  64. srámnost, f. die Schamhaftigkeit, die Verschämtheit, Mur., V.-Cig., Jan.
  65. sramǫ̑ča, f. = sramota, Jan. (Slovn.).
  66. sramočénje, n. die Beschämung, die Beschimpfung, die Schändung.
  67. sramodẹ̑jəc, -jca, m. der Unzüchtige, Jan. (H.).
  68. sramodẹ̑jstvən, -stvəna, adj. unzüchtig, Jan. (H.).
  69. sramodẹ̑jstvọ, n. die Unzucht, Levst. (Nauk).
  70. sramopìs, -písa, m. die Schmähschrift, Cig. (T.), Zv.
  71. sramost, f. = sramota, vzhŠt.- C.
  72. srámot, f. die Schande, Jan.; s sramotjo, Trub., Dalm., Krelj; — na srámot komu kaj učiniti, jemandem etwas zutrotz thun, kajk.- Valj. (Rad).
  73. sramóta, f. 1) die Schande, die Schmach, der Schimpf; to je sramota! na sramoto postaviti koga, jemanden beschämen, zuschanden machen; = v sramoto pripraviti, Cig.; — 2) moška, ženska s., die männliche, weibliche Scham, C., BlKr.
  74. sramótən, -tna, adj. schändlich, schimpflich, schmählich, entehrend; sramotno dejanje; Schimpf-, Schand-; sramotni oder, der Pranger, Cig.
  75. sramotíca, f. das Schimpfwort, die Beschimpfung, C.
  76. sramotíłən, -łna, adj. schändend, entehrend, beschämend, Cig., Jan., nk.; sramotı̑łni spis, die Schmähschrift, das Pamphlet, Jan., nk.
  77. sramotíšče, n. der Pranger, Jan. (H.).
  78. sramotı̑telj, m. der Entehrer, der Beschimpfer, C.
  79. sramotı̑təv, -tve, f. die Beschämung, die Entehrung, die Schändung, die Beschimpfung, Jan.
  80. sramotíti, -ím, vb. impf. Schande, Schimpf jemandem verursachen, ihn entehren, bloßstellen; svoj stan s., hudobni sam sebe sramoti, Dalm.- Valj. (Rad); otrok, kateri je svoji volji prepuščen, svojo mater sramoti, Škrinj.- Valj. (Rad); — beschimpfen, schmähen, Mur., Cig., Jan., nk.
  81. sramotı̑vəc, -vca, m. der Schänder, der Entehrer, Cig., Jan.; bili so pa tudi mladeniči sramotivci v deželi, kateri so vse gnusobe nevernikov delali, Jap. (Sv. p.); — der Schmäher, der Verspotter, Cig., M.
  82. sramotı̑vka, f. die Schänderin: s. rodu, Zora; — die Schmäherin, Cig.
  83. sramotljìv, -íva, adj. schändlich, schimpflich, Mur., Cig., C.
  84. sramotljívost, f. die Schändlichkeit, die Schimpflichkeit, Cig.
  85. sramotník, m. der Lästerer, Krelj; der Verspotter, Dict.
  86. sramótnost, f. die Schändlichkeit, die Schimpflichkeit.
  87. sramovȃnje, n. die Bethätigung des Schamgefühles; sramovanja vredni grehi, Valj. (Rad).
  88. sramováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich schämen; mlade žene se ne sramujejo psalme peti, Trav.- Valj. (Rad); s. se česa; s. se pred kom.
  89. srȃmsa, f. = čremsa, Mur., Cig., Jan., Josch, Celovška ok.
  90. srȃnje, n. die Entleerung durch den After.
  91. sráti, sę́rjem, vb. impf. sich der Excremente entledigen.
  92. srážica, f. dem. sraga; das Tröpflein, C.; — das Fettauge in der Suppe, C.
  93. sŕbati, -bam, -bljem, vb. impf. = srebati, Mik.
  94. sȓbəc, -bca, m. 1) = srbečica, Jan.; — 2) die Krätzmilbe (sarcoptes scabiei), Cig. (T.), Nov.- C., Erj. (Ž.).
  95. srbečíca, f. das Jucken, der Juckreiz, Mur., Cig., Jan., C., DZ.; — ( fig.) imaš posebno srbečico o vsem govoriti, Jap. (Prid.); včasi jim pride kaka neumna srbečica, LjZv.
  96. srbečína, f. eine juckende Stelle am Leibe, Cig.; — očesna s., der Augenreiz, Cig.
  97. sŕbək, -bka, adj. rauh: srbka moka, t. j. ostra kakor pesek, jvzhŠt.
  98. srbẹ̑nje, n. das Jucken.
  99. srbẹ́ti, -ím, vb. impf. jucken; noga, prst me srbi; srbi me v prst, Mik.; srbi me v nosu, po nogah; — srbi ga = der Buckel juckt ihn, Cig.; — kaj te to srbi? was kümmert dich dies?
  100. srbẹ̑vka, f. die Hagebutte (rosa canina), Kras- Cig., Jan., Štrek., SlN.

   5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301 6.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA