Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (59.239-59.338)

  1. podgròm, -óma, m. die Gicht, das Podagra, Cig.; — prim. bav. podagram, C.
  2. podgrǫ̑məc, -mca, m. der Podagrist, Cig.
  3. podhı̑ba, f. die Ironie, Cig. (T.); — stsl.
  4. podhı̑bən, -bna, adj. ironisch, Cig. (T.).
  5. podhíčenje, n. die Unterschiebung, Cig.
  6. podhı̑šje, n. das Souterrain, Levst. (Pril.).
  7. podhítiti, -hı̑tim, vb. pf. unterschieben, Cig., C.
  8. podhlópniti, -hlǫ̑pnem, vb. pf. erschnappen, Cig.
  9. podhȗjka, f. = legen, Pohl., Cig., Erj. (Ž.); — (izpačena beseda nam. podojka? prim. češ.- rus. kozodoj [caprimulgus europaeus], C.).
  10. podhúliti, -hȗlim, vb. pf. 1) schnipfen, C., LjZv.; — 2) p. se, sich ducken, Dol.- Mik.; pes se podhuli, ogr.- C.; podhulil se je in legel v posteljo, LjZv.; — p. se kam, sich wegstehlen: od dela se p., C.; den Kopf hängen lassen, C.; eine trotzige Miene machen (von Schmollenden), Mur., Dol.; podhuljeno gledati, Z., Dol.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen, Cig., Gor.; podhuljen pes, konj, ein Hund, ein Pferd, dem man nicht trauen darf, vzhŠt.; ( nav. potuliti se, toda prim. Mik. (V. Gr. I. 328.)).
  11. podhúljav, adj. diebisch, C.
  12. podhȗljenəc, -nca, m. der Duckmäuser, LjZv.; der Gleißner, Cig.
  13. podhȗlki, m. pl. geschnipfte Sachen, C.
  14. podı̑nək, -nka, m. = počitek, mir: ta človek nima nič podinka, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); (morda nam. pothinek, prim. pothiniti).
  15. podı̑r, m. der Verfall ( z. B. eines Hauses), Cig., Jan.; — der Sturz, der Fall, C., SlN.
  16. podı̑ranje, n. das Niederreißen; — das Einbrechen der Bienenstöcke: čebele se kupujejo ali za podiranje ali za pleme, Levst. (Beč.).
  17. podı̑rati, -am, vb. impf. ad podreti; stürzen machen, niederreißen; zid, hišo p.; vihar drevje podira; čebele p. = čebele moriti, da se more med izpodrezovati, Levst. (Beč.), Navr. (Spom.); — p. se. einstürzen; hiša, most se podira; — p. prijateljstvo, die Freundschaft untergraben, Cig., Jan.; p. oporoko, ein Testament umzustoßen suchen, Cig.; — widersprechen, Cig., Jan.; sam svoje besede podira, er widerspricht sich selbst, Cig.; eno drugo podira, eins hebt das andere auf, Cig.; — p. komu srce, jemanden entherzigen, Cig.; — p. se, = rigati se: podira se mi, es stößt mir auf, Polj.
  18. podı̑ravəc, -vca, m. der Niederreißer, der Zerstörer.
  19. podı̑ravka, f. 1) die Zerstörerin, Cig.; — 2) naprava v ptičjo lov: das Springhäusel, Kras- Erj. (Torb.).
  20. podírjati, -am, vb. pf. ein wenig rennen; — podirjam, ich werde rennen, schnell reiten o. fahren.
  21. podíšati, -ím, vb. pf. eine kurze Zeit riechen, beriechen, Cig.; Daj ga (rožmarin) meni, devojčica, Da ga podišim, Npes. ( BlKr.)- Let.
  22. 1. podíti, -ím, vb. impf. jagen, einhertreiben; konje p., die Wagenpferde jagen; živad p., das Geflügel verscheuchen; — p. se, einander jagen o. hetzen, sich tummeln; — p. se, jagen ( intr.), rennen; p. se za sovražnikom.
  23. 2. pǫ́diti, pǫ̑dim, vb. impf. den Boden legen, bodmen, pflastern, ogr.- C.
  24. podı̑vəc, -vca, m. der Verscheucher, Valj. (Rad).
  25. podı̑ž, m. der Jochpolster, Jan., M.
  26. podjámən, -mna, adj. hinterlistig, tückisch, Dict., Krelj.
  27. podjármən, -mna, adj. fürs Joch geeignet, Joch-: p. osel, C.
  28. podjarmı̑telj, m. der Unterjocher, SlN.
  29. podjarmı̑vəc, -vca, m. der Unterjocher: p. vsega sveta, C.
  30. podjármov, adj. = podjarmen, fürs Joch geeignet, am Joche ziehend, Joch-: podjarmov vol, Mur., C.; podjarmova oslica, Trub., Dalm.; podjarmova mutasta živina je govorila, Jap. (Sv. p.).
  31. podjẹ̀d, -jẹ́da, m. 1) der Engerling, Cig., Jan.; podjedi, podzemeljski beli črvi, Levst. (Nauk); — 2) = bramor, die Maulwurfsgrille (gryllotalpa), Kor.- Jarn., Jan., Erj. (Ž.), Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) der einen zu untergraben sucht, der Widersacher, C.; — ni ga podjeda od hudega soseda, Npreg.- Jan. (Slovn.).
  32. podjẹ́dati, -am, vb. impf. ad podjesti; unterfressen; črv podjeda rastlino; — unterwaschen, unterwühlen: voda podjeda breg; — podjeda se otroku, das Kind wird zwischen den Füßen wund vom Harn, C.
  33. podjẹ̑dica, f. 1) der Wurmfraß, Z.; — 2) = podjed 2), Soška dol.- Erj. (Torb.).
  34. podjẹmȃłnik, m. palica ali kol, s katerim nosač podpira breme na ramenu, Koborid- Erj. (Torb.).
  35. podjẹ̑manje, n. das Unternehmen, C.
  36. podję́ti, -jámem, vb. pf. 1) auf sich nehmen, erdulden, erleiden, Kast.; smrt p., ogr.- C.; — 2) unternehmen, Cig. (T.), nk.; obrt p., Levst. (Nauk); — 3) befruchtet werden, trächtig werden: krava je podjela, jvzhŠt.; — 4) einschlagen (beim Nähen), Z.; — = zarobiti, einsäumen, Koborid ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  37. podję́tje, n. die Unternehmung, Levst. (Cest.), nk.
  38. podję̑tnik, m. der Unternehmer, Levst. (Pril.), nk.
  39. podję̑tništvọ, n. die Unternehmung (als moralischer Körper): železnocestno p., DZ.
  40. podjezíčən, -čna, adj. unter der Zunge befindlich, Cig.; podjezı̑čna kost, das Zungenbein, Cig., Jan., Cig. (T.); podjezična žila, die Froschader, Cig.
  41. podjezı̑čnica, f. 1) = podjezična kost, Cig. (T.); — 2) = podjezična žila, Cig.
  42. podjǫ̑pič, m. die Weste, Guts.- Cig., Slom.- C.
  43. podkacáti, -ȃm, vb. pf. unterschmieren, Cig.
  44. podkadíti, -ím, vb. pf. unterräuchern; — podkadilo se mu je (pod nos), es hat ihn verdrossen, Svet. (Rok.).
  45. podkȃpanje, n. das Untergraben.
  46. podkȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. ad podkopati; untergraben, Mur., Dol.- Cig., Jan., SlN., jvzhŠt.
  47. podkȃpnik, m. der Traufstein, Jan. (H.).
  48. 1. podkȃšati, -am, vb. impf. ad podkositi; untermähen, Cig.; in den Weingärten das Gras mähen oder jäten, Mur., vzhŠt.; — das Getreide vor dem Halmetreiben abschneiden, schröpfen, Mur.- Cig.
  49. 2. podkȃšati, -am, vb. impf. ad podkóšati; aufschürzen, p. se, sich das Kleid aufschürzen, C.
  50. podkȃšavica, f. ženska, katera v vinogradu travo podkaša ali podžinja, C.
  51. podkȃvanje, n. das Beschlagen: p. konj, DZ.
  52. podkȃvati, -am, vb. impf. ad podkovati; beschlagen: p. konja, Mur., Mik., Vrt., Levst. (Podk.); vole p., LjZv.; p. škornjice, die Stiefel beeisen, Cig.
  53. pódkəv, -kve, f. das Hufeisen; podkev iskre kuje, Preš.
  54. podkídati, -kı̑dam, vb. pf. darunter wegschaffen: sneg, gnoj p., C.
  55. podklàd, -kláda, m. die Unterlage, C.; — poprečni podkladi, die Bahnschwellen, DZ.; — die Schabracke, Vrt.
  56. podklȃda, f. die Unterlage; — = gantar (v kleti), der Lagerbaum, M.; — der Untersatz am Bienenstock, C.; — das Kleiderfutter, C., Z., DZ.; — die Grundlage, Jan., C.
  57. podklȃdanje, n. das Unterlegen.
  58. podklȃdati, -am, vb. impf. ad podklasti; = podlagati, unterlegen; (ein Kleid) ausfuttern, Jan.; — unterschieben, Jan. (H.).
  59. podklȃdək, -dka, m. die Unterlage, Jan.; — der Polster, Cig., Nov.- C.
  60. podkládən, -dna, adj. Grund-, C.; podklȃdni kamen, der Grundstein, ZgD.
  61. podklȃdnik, m. neka vrsta čebelnih panjev, Levst. (Beč.).
  62. podklẹščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podklestiti, (-stovati) Cig.
  63. podkolẹ́nọ, n. = podkolenica, C.; nosili so hlače do podkolen, Zora.
  64. podkolíšče, n. das Gerüst, worauf ein Rad liegt, der Radstuhl, Cig.
  65. podkomọ̑łčnica, f. das Ellbogenbein, Cig., Jan.
  66. pòdkōnzul, m. der Viceconsul, DZ.
  67. podkòp, -kópa, m. 1) die Untergrabung, Mur.; — die Mine, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.); podkope delati, Minen graben, Cig.; p. podžgati, eine Mine springen lassen, Cig.; nasprotni p., die Contramine, Cig.; — der Unterbau in einem Bergwerke, Cig., Jan.; — 2) die Minierspinne (cteniza caementaria), Erj. (Z.).
  68. podkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. 1) untergraben, unterwühlen, unterminieren; unterbauen ( mont.), Jan. (H.); unterwaschen: voda je breg podkopala, Cig.; — p. občni red, die öffentliche Ordnung aufwühlen, Cig.; — vereiteln, Jan.; — 2) p. gnoj, den Dünger durch Graben unter die Erde bringen, Ravn. (Abc.).
  69. podkǫ̑pnik, m. der Minengräber, der Sappeur, Cig., Jan.
  70. podkopováłən, -łna, adj. destructiv, Cig.
  71. podkopováti, -ȗjem, vb. impf. ad podkopati; untergraben; zidovje p.; voda skale podkopuje in drevesa, Preš.; — p. javni red, nk.
  72. podkóšati, -am, vb. pf. aufschürzen, C.; p. si kiklo, jvzhŠt.; p. se, sich das Kleid aufschürzen, C., vzhŠt.
  73. podkǫ̑šnja, f. das Schröpfen (des Getreides), die Schröpfe, Cig., Jan.
  74. podkòv, -kóva, m. der Hufbeschlag, Mur., Cig.
  75. pódkov, -kóvi, f. 1) = podkova, Ravn.- Valj. (Rad); tudi podkȏv, Idrija; — 2) konjska p., der Hufeisenklee (hippocrepis), Cig.
  76. podkọ̑va, f. das Hufeisen, Mur., kajk.- Valj. (Rad), Dol., jvzhŠt.
  77. podkováč, m. der Hufschmied, Z., Danj.- Mik.
  78. podkovȃłnica, f. 1) die Hufschmiede, DZ.; — 2) die Beschlagbrücke, DZ.
  79. podkoválọ, n. das Hufeisen: 'Majo pa za podkovala Stare klinje in kresala, Št.- Kres.
  80. podkovȃnje, n. der Hufbeschlag.
  81. podkováti, -kújem, vb. pf. beschlagen: konja p.; črevlje p., die Stiefel beeisen; — prošnjo dobro p., das Gesuch gut belegen, C.; dobro podkovan, gut instruiert, unterrichtet.
  82. pódkovca, f. dem. podkov; ein kleines Hufeisen, Valj. (Rad).
  83. podkọ̑včar, -rja, m. der Hufeisennagel, Polj.
  84. podkọ̑včnik, m. der Hufeisennagel, Notr.
  85. podkóvən, -vna, adj. Hufbeschlags-: podkǫ̑vni uk, podkovna učilnica, DZ.; podkovni kovač, der Hufschmied, Levst. (Podk.).
  86. podkọ̑vica, f. dem. podkova; 1) ein kleines Hufeisen; — 2) das Absatzeisen an der Beschuhung, Cig., Dol.; — 3) konjska p., die Eselsdistel (onopordon acanthium), Tuš. (R.).
  87. podkọ̑vnik, m. der Hufeisennagel, Z.
  88. podkovnják, m. 1) der Hufhammer, Cig.; — 2) die große Hufeisennase (rhinolophus ferrum equinum), Erj. (Ž.).
  89. podkǫ̑žnik, m. 1) ein Geschwür unter der Haut, Cig., C., BlKr.; — 2) podkožni črv pri govedu, Kr.- Valj. (Rad).
  90. podkǫ̑žnjak, m. 1) = podkožnik 1), C., Valj. (Rad); — 2) der Medina-Fadenwurm (filaria medinensis), Erj. (Ž.).
  91. podkrádanje, n. der Unterschleif, DZ.
  92. podkrádati, -am, vb. impf. ad podkrasti; veruntreuen, Mur.
  93. podkrȃjəc, -jca, m. der Unterrand der Muscheln, h. t.- Cig. (T.).
  94. podkrẹ̑pa, f. die Stärkung, die Stütze, die Hilfe, C., Z., Nov.; die Hilfe (bei der Reproduction der Vorstellungen), Cig. (T.).
  95. podkrẹpíłən, -łna, adj. Verstärkungs-: podkrepı̑łni obroč, DZ.
  96. podkrẹpíti, -ím, vb. pf. unterstützen: steber p. od vseh strani, Zv.; — verstärken, bestärken, Cig. (T.), DZ.; z razlogi p., begründen, Cig. (T.), nk.; s pečatom p., mit dem Siegel bestätigen, besiegeln, C., DZ.
  97. podkrẹpljénje, n. die Bestärkung, DZ.
  98. podkrẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podkrepiti: bestärken; p. kako misel a. mnenje, Navr. (Let.).
  99. podkrı̑lje, n. 1) coll. die Unterflügel, Cig. (T.); — 2) die Fußgegend eines Berges: p. velikanskih gor, Zv.; Spominam se raja v podkrilju planin, Levst. (Zb. sp.).
  100. podkrížanje, n. die Setzung des Kreuzzeichens unter ein Document; — das Kreuzzeichen selbst, Cig.

   58.739 58.839 58.939 59.039 59.139 59.239 59.339 59.439 59.539 59.639  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA