Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (5.901-6.000)

  1. sprę́zati, -am, vb. impf. = spregati, Z.
  2. sprę̑znik, m. = tovariš, drug, Sv. Duh pri Krškemm- Erj. (Torb.).
  3. sprẹ̑ž, m. die Nieswurz (helleborus), C., Erj. (Torb.); — hs.
  4. sprę́žən, -žna, adj. sprę̑žni kot, der Conjugationswinkel ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  5. sprę̑žnik, m. der Paarling ( chem.), h. t.- Cig. (T.).
  6. spr̀h, spŕha, m. das Mundschwämmchen, V.-Cig.; — prim. 1. sprhniti.
  7. spŕhati, -pȓham, vb. pf. entflattern: v nižavo s., LjZv.; ( nam. vzp-).
  8. spŕhəł, -hla, adj. moderig, Z.
  9. sprhlína, f. das Modericht, C.
  10. sprhljìv, -íva, adj. verweslich, Cig.; — vergänglich, C.
  11. sprhnẹ́lost, f. der Zustand der Vermoderung.
  12. sprhnẹ̑nje, n. die Vermoderung.
  13. sprhnẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern, verwesen; sprhnẹ̀ł les, vermodertes Holz, jvzhŠt.; — verwittern, Cig. (T.); sadra je pobelela in sprhnela, Erj. (Min.).
  14. 1. spŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. 1) auffliegen, Habd.- Mik.; — 2) ausbrechen ( v. Ausschlag): osepnice so že sprhnile, Gor.; ( nam. vzp-).
  15. 2. spŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. vermodern, Cig., Mik.; verwittern, Šol.
  16. sprhováti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. sprhniti, vermodern, Nov.
  17. spriča-, išči pod izpriča-.
  18. spríčən, -čna, adj. gegenwärtig, C.; — prim. spričo.
  19. sprı̑čkati se, -am se, vb. pf. sich zertragen, BlKr.- Mik.; spričkali smo se bili, pa smo se zopet zdobrovoljili, BlKr.- M.
  20. spríčo, praep. c. gen. 1) in Gegenwart: s. odbora, Levst. (Nauk); — 2) wegen, Jsvkr., Nov., DZ.; s. grdega vremena, DZ.; spričo tebe grem iz hiše, Ip., Kras- Erj. (Torb.); — spričo tega, in Anbetracht dessen, Levst. (Nauk).
  21. spríditi, -prı̑dim, vb. pf. = v korist obrniti, GBrda.
  22. sprı̑doma, adv. mit Nutzen, mit Erfolg, C.
  23. sprijáteljiti, -ȃteljim, vb. pf. befreunden, (-tliti) Cig., Jan.; sprijateljila je naju politika, Jurč.; — s. se, Freundschaft schließen: s. se s kom, Cig., M., nk.
  24. sprijázniti, -ȃznim, vb. pf. freundlich gesinnt machen, befreunden: s. koga s kom; — s. se, sich befreunden; zopet sta se sprijaznila, sie sind wieder gute Freunde geworden.
  25. sprijèm, -ję́ma, m. ein feindlicher Zusammenstoß, Cig., Jan.
  26. sprijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad sprijeti; empfangen, willkommen heißen, Jan.; — s. se, einander begrüßen, M.; ( nam. vzpr-).
  27. sprijẹ̑mati se, -mam, -mljem se, vb. impf. ad sprijeti se; 1) sich gegenseitig erfassen: za roke se sprijemata, Npes.-K.; — sich feindlich angreifen; — 2) aneinander haften bleiben: vže se udi vkup sprijemajo, vže vstajajo oživljena trupla, Jap. (Prid.); — zusammenkleben: roke se od grozdnega soka sprijemajo, jvzhŠt.; oblaki se sprijemajo (verdichten sich), Cig.; — reč se ne sprijema, die Sache hat keinen Haft, Cig.; — 3) ineinander greifen, zueinander passen, C.
  28. sprijẹ́mavnost, f. das Adhäsionsvermögen, Jan.
  29. spriję̑mba, f. der Empfang, C.; ( nam. vzp-).
  30. spriję́mən, -mna, adj. 1) = sprijemljiv, Z.; — 2) gerne helfend: s. človek, C.
  31. spriję̑mkast, adj. klebrig, BlKr.- M.
  32. sprijemljìv, -íva, adj. klebrig, Z.
  33. sprijemljívost, f. die Klebrigkeit, Z.; — die Adhäsion, Cig., Jan.; die Adhäsionskraft, Cig. (T.).
  34. spriję́mnost, f. die Adhäsion, Cig. (T.), C., UčT., Sen. (Fiz.).
  35. spriję́ti, sprímem, vb. pf. empfangen, willkommen heißen, Jan.; Bog te (vas) sprimi! Gott grüße dich (euch)! Cig.; Oj Bog te sprimi, prisrčni moj! Str.; Lastovke, oj Bog vas sprimi! Greg.; ( nam. vzpr-).
  36. spriję́ti se, sprímem se, vb. pf. 1) einander fassen, packen; psi so se sprijeli; z bajoneti se s., mit dem Bajonett einander angreifen; s. se s kom, mit jemandem handgemein werden; — 2) aneinander haften oder kleben bleiben; dile so se sprijele; — voda se ne sprime z oljem, Z.; — oblaki se sprimejo, die Wolken verdichten sich, Cig.; — 3) to se sprime, das passt zueinander, Z.
  37. sprı̑mək, -mka, m. = labora, das Conglomerat, Cig. (T.); — ( pren.) čuden s. zastarelih in preperelih oblik, LjZv.; — die Breccie: labora je povsem podobna sprimku, samo da so v sprimku posamični kosovi robati, v labori pa obličasti, Erj. (Min.).
  38. spristáti se, sprístojim se, vb. impf. = pristati, sich ziemen, C.
  39. sprístən, -stna, adj. = pristojen, schicklich, M., Z., Rib.- Burg. (Rok.).
  40. sprístovati se, -ujem se, vb. impf. = pristati, passen: spristuje se mu, kakor prasici sedlo, M.
  41. sprǫ̑ga, f. die Weberspreize, Z., M.; = pl. sproge, kajk.- Valj. (Rad).
  42. sprōha, f. obrabljena in zglodana metla (od it. sprocco, Reisbündel), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  43. spròj, sprója, m. = sproga, das Spannholz (der Weber), V.-Cig.
  44. sprǫ̑je, f. pl. das Spannholz (der Weber), Cig.; — pogl. sproga.
  45. sprósta, adv. einfach, kurz: s. vse, Levst. (Nauk).
  46. sprostı̑, f. pl. = sproga, sproj, V.-Cig.
  47. 1. sprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf. emporstrecken: sprostrt, aufrecht, steif, schön gewachsen ( v. Menschen), C.; ( nam. vzp-).
  48. 2. sprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf., pogl. izprostreti.
  49. sprọ̑tən, -tna, adj. Gegen-, Mur.; sprotni podpis, die Contrasignierung, Jan.; — gegenseitig, Mur., Jan.; sprotna ljubezen, Mur.
  50. sprọ̑ti, I. adv. für jeden einzelnen Fall, jedesmal sogleich; s. plačujem; s. vse pozabiš; kar čmrli nabero, s. snedo; — sogleich, ohne Verzug: s. je skočil va-me, Levst. (M.); s. je poginil, Z.; — II. praep. c. dat. = proti, Mur., C.
  51. sprotilẹ̑tje, n. der Frühling, Mur., Cig.
  52. sprotíviti se, -ı̑vim se, vb. pf. sich auflehnen, Cig.; ( nam. vzp-).
  53. sprọ̑tje, adv. = sproti, jvzhŠt.; s. izpečavati kaj, Glas.
  54. sprotolẹ̑tje, n., ogr.- Mik.; pogl. sprotiletje.
  55. sprǫ̑ž, m. das Losdrücken, der Abdruck ( z. B. an einem Geschosse, einer Uhr), C.; — prim. sprožiti.
  56. sprožȃj, m. = sprož, Cig.
  57. sprǫ̑žək, -žka, m. 1) der Anlass, C.; s. vojske, Nov.; — 2) der Vorschlag, der Antrag, C.
  58. sprǫ́žən, -žna, adj. = prožen, elastisch, Cig.
  59. sprǫ́ženje, n. das Losdrücken; — die Veranlassung, Cig.; — die Anregung, Cig.
  60. sproževáti, -ȗjem, vb. impf. ad sprožiti.
  61. sprožı̑łnik, m. = sprožilo, Cig.
  62. sprožílọ, n. 1) = sprož, Cig.; — 2) = nastava ali progla v ptičjo lov, Vrsno- Erj. (Torb.).
  63. sprožı̑telj, m. der Anreger, SlN.- C., nk.
  64. sprožı̑təv, -tve, f. das Losdrücken; — die Anregung, C., DZ., nk.
  65. sprǫ́žiti, -im, vb. pf. losgehen machen; puško s., das Gewehr losdrücken; uro s., die Uhr in Gang bringen; s. jezik, die Zunge lösen, Cig.; s. se, losgehen; puška se je sprožila; — ins Rollen bringen, in Bewegung bringen: kamen s., da teče navzdol, drevo s., če je kje obviselo, Svet. (Rok.); s. se, ins Rollen, in Bewegung kommen; — veranlassen, in Anregung bringen, Cig., Jan., C., DZ., nk.; beseda besedo sproži, ein Wort gibt das andere, Z.; vprašanje s., eine Frage aufwerfen, Cig. (T.); — ( nam. vzp-).
  66. sprǫ̑žljaj, m. 1) der Drücker am Gewehre, Jan.; — 2) der Anlass, C.; das Motiv, Cig.
  67. sprožníca, f. 1) das Fangeisen mit einer Feder, Cig.; — das Springhäuschen zum Vogelfang, C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Gewehrhahn, C., Vod. (Izb. sp.).
  68. sprožník, m. der Abdrücker, der Drucknagel, Cig.
  69. sprstenẹ́ti, -ím, vb. pf. zur Dammerde werden, in Humus verwandelt werden, vererden, Cig., Jan., M.; mnoge živali so v prsti strohnele ali sprstenele, Vrtov. (Km. k.); sprsteneli goveji gnoj, Cv.; — verwittern, Šol.; — vermodern, Cig.
  70. sprstenína, f. = sprstenele stvari, C.; die Dammerde, Cig., Nov.; lesna s., die Holzerde, Cig.; — das Verwitterungsproduct: ilovnina je neka sprstenina raznesena iz nekdanjih trdih kamenov, Vrtov. (Km. k.).
  71. spŕtati, -am, vb. pf. eine Last abnehmen, entlasten, Cig.
  72. sprtı̑ja, f. = razprtija, Cig., Jan.
  73. spŕtiti, -pȓtim, vb. pf. = sprtati, Cig.
  74. spȓtost, f. die Steilheit, Jan. (H.); — prim. 1. spreti se 1).
  75. spȓva, adv. anfangs, nk.; — prim. izprva.
  76. spȓvce, adv. = sprva, anfangs, C.; — prim. hs. isprvice.
  77. spŕvẹnja, adv. = sprva, anfangs, Zilj.- Jarn. (Rok.), ZgD.
  78. spȓž, m. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Sovinjak pri Bolzetu ( Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. sprež.
  79. spŕželj, m. = mrčes, das Insect, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  80. spržẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Staub werden, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  81. spŕžiti se, -im se, vb. pf. = (od suhote) v prah se zdrobiti, BlKr.
  82. spržìv, -íva, adj. = črviv ali črvojedinast (oreh ali leščnik), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  83. spȗh, m. die Geschwulst, C.; — etwas Aufgetriebenes, C.; — der Aussatz, Cig.; — prim. spuhniti se.
  84. spúhati, -am, vb. pf. wegblasen, Jan. (H.).
  85. spuhlína, f. der Blasenausschlag, die Blatter, Jan., C., Z.; — prim. spuhniti se.
  86. spúhniti se, -pȗhnem se, vb. pf. Blasen bilden, Z.; — sich werfen ( v. Holz), Z.; spuhnjeno dno, Cig.; — zum Vorschein kommen (vom Ausschlage), Jan.; — ( fig.) spuhnjen, schwülstig, Jan.; — ( nam. vzp-).
  87. spuhováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad spuhniti se, Z.
  88. spȗkulja, f. neko jabolko, (spuklja) Tolm.- Erj. (Torb.).
  89. spúliti se, -im se, vb. pf. zu raufen anfangen: ob nedeljah se fantje radi spulijo, Gor.
  90. spúntati se, -am se, vb. pf. sich empören, rebellieren; s. se proti komu, zoper koga; — prim. punt.
  91. spȗrčljiv, adj. = spurljiv, Savinska dol.
  92. spȗrljiv, adj. = izbirljiv v jedi, heikelig, Goriška ok., Ip., Kras, Vreme- Erj. (Torb.); prim. špurati se.
  93. spȗst, m. das Herablassen, der Einlass, Cig.; — die Senkung (Thesis) in der Metrik, Cig. (T.).
  94. spȗstək, -stka, m. die Handlung des Niederlassens, Cig.; — s. pri ceni, der Rabatt, Cig.
  95. spȗstən, -stna, adj. Fall-: spustne duri, die Fallthür, spustna rešetka, das Fallgatter, Cig.; (po rus. in polj.).
  96. spustíti, -ím, vb. pf. 1) herab-, hinablassen, versenken; mrliča v jamo s.; — fällen ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); navpičnico s., eine Senkrechte fällen, Žnid.; — s. kaj od cene, einen Rabatt geben, Cig.; — s. glas, die Stimme fallen lassen, Cig.; — s. se, niederwärts fahren, sich herabbegeben: v vodnjak se s.; sich in den Brunnen lassen; v rudnik se s., in den Schacht fahren; po vrvi s. se s tretjega nadstropja; na kolena s. se; auf die Knie fallen; — 2) gehen, laufen, fliegen lassen: kozla v zelnik s. = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; psa s. na zajca; s. ladjo v morje; s. konju brzdo, dem Pferde die Zügel schießen lassen, Cig.; spuščen, locker gespannt, Guts.; s. puščico, den Pfeil abschießen; — fließen o. abfließen lassen: vodo na travnik s.; svojo vodo s., Urin ablassen, Cig.; kri s. komu, jemandem das Blut abzapfen; s. vino iz soda; — wachsen lassen: zrno gorčično spusti vejke velike, drevje spusti listje, kličice korenje spustijo v krilo zemlje, ogr.- Valj. (Rad); — s. jezo nad kom, den Zorn an jemandem auslassen; — s. se, sich in Bewegung setzen; počijte si malo tukaj pod drevesom, preden se dalje spustite, Ravn.- Valj. (Rad); s. se v tek, zu laufen anfangen; s. se za kom, jemandem nachstürzen; s. se v koga, gegen jemanden losfahren; velika riba spusti se proti Tobiju, Valj. (Rad); ne pusti svojega glasu pri nas slišati, da se nad te ne spuste srditi ljudje, Dalm.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; s. se v pogovor, sich in ein Gespräch einlassen; prevzetno se spustiti s kom v pravdo, Bas.; s. se v pajdaštvo s hudobnimi ljudmi, Ravn.- Valj. (Rad); — 3) pogl. izpustiti; — (kar stoji pod 2), deloma morebiti nam. vzp-).
  97. spustník, m. der Katheter, DZ.
  98. spustobíti se, -ím se, vb. pf. = pust postati, mager werden (vom Boden): prst se spustobi, Vrtov. (Km. k.).
  99. spuščȃj, m. 1) s. (glasa), die Senkung (der Stimme), Jan. (H.); — 2) die Thesis (in der Metrik), Cig. (T.).
  100. spuščáłən, -łna, adj. Beschäl-, Jan. (H.).

   5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA