Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (58.839-58.938)

  1. plúžiti, plȗžim, vb. impf. 1) den Pflug lenken, Mur.; = pri oranju držati za plug, Dol.; pflügen; — 2) den Pflug ziehen: konj pluži, Volk.; — 3) p. se, brunften ( v. Fröschen), Cig.
  2. plȗžje, n. 1) plužna kola z drevesom vred, Gor.; — 2) = plužna, das Vordergestell des Pfluges, Cig.
  3. plȗžnica, f. 1) die Pflugdeichsel, Cig., Jan.; — 2) die Pflughandhabe, die Pflugsterze, vzhŠt.; — 3) pl. plužnice, = plužna, die Pflugräder, C.
  4. plužnina, f. das Pfluggeld, Cig.
  5. plȗžnja, f. = plužna, Rib.- DSv.; Pri plužnji ("plužni") nima biti kdo, DSv.
  6. plȗžnọ, n. das Pflugrad, Cig.; — pl. plužna, die Pflugräder, das Vordergestell des Pfluges, Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Notr., Dol.; (tudi sing. plužno v tem pomenu, Gor.).
  7. pnevmātičən, -čna, adj. k pnevmatiki spadajoč, pneumatisch: pnevmatično kresilo, pneumatisches Feuerzeug, Cig. (T.).
  8. pnevmātika, f. die Lehre von der Bewegung der Gase, die Pneumatik, Cig. (T.).
  9. pnorati, -am, vb. impf. aufweben, die Fäden eines Gewebes auflösen, Cig.
  10. pnožati, -am, vb. impf. dem Weinmost Luft lassen, C.
  11. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
  12. pǫ̑b, ** m. der Bube, der Bursche; — iz nem.
  13. pobábiti, -bȃbim, vb. pf. weibisch o. feige machen, Cig.; p. se, feige werden, Cig.
  14. pobȃdati, -am, vb. impf. ad pobosti; — vol pobada, der Ochs stößt, Z.
  15. pobakláti, -ȃm, vb. pf. verfackeln: mnogo svečave pobaklati, Cig.
  16. pobarōniti, -im, vb. pf. zum Baron machen, baronisieren, Cig., nk.
  17. pǫ̑bče, -eta, n. dem. pob; das Bübchen.
  18. pǫ̑bəc, -bca, m. dem. pob; das Bübchen, das Bürschchen.
  19. pobəcáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig stochern, stupfen, ein wenig stoßen, Z.
  20. pobəckáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig stochern; — p. koga, jemanden anspornen, Svet. (Rok.).
  21. pobẹ̀g, -bẹ́ga, m. die Flucht, Cig., Jan., DZ., Danj.- Valj. (Rad); p. iz vojske, die Feldflucht, Cig.; na pobegu biti, auf der Flucht (Wanderung) sein, Maribor- Kres; — die Desertion, DZ.
  22. pobẹ́gəł, -bẹ́gla, adj. landesflüchtig, Jan., Šol.
  23. pobẹ̑gləc, -gləca, m. der Landesflüchtige, Jan.
  24. pobẹ́gniti, * -nem, vb. pf. flüchtig werden, entweichen; zarad dolgov p.; p. iz dežele, landesflüchtig werden; pobegnil je v deveto deželo, man weiß nicht, wohin er entwichen ist, Z.
  25. pobẹlı̑təv, -tve, f. die Ausweißung, Cig.
  26. pobẹ́liti, -im, vb. pf. 1) weiß machen: sneg je pobelil hribe; — mož se je pobelil, der Mann ist grau geworden, Z.; lasje so se mu zgodaj pobelili, Cig.; p. koga z moko, jemanden einmehlen, Cig.; — ausweißen, tünchen: sobe, hišo p.; — glühend machen: p. peč, Polj.; — 2) durch Weißen verbrauchen: mnogo apna p., viel Kalk verweißen, Cig.
  27. pobèr, -bę́ra, m. 1) die Collectur, Meg., Dict.- Mik., Valj. (Rad); pǫ́ber, -bera, Kras, Rihenberk, Ist.- Erj. (Torb.); — 2) (pri mlinih) voda na p., frei auffallendes Wasser, Dol.
  28. poberáč, m. 1) der Absammler, Mur.; — der Aufsammler, Mur.; — 2) der Handkorb, Gor.
  29. poberáčək, -čka, m. dem. poberač 2); das Handkörbchen, Gor.
  30. poberı̑n, m. der Einsammler einer Collectur, C.; — v kletvici: da bi ga potipal poberin! LjZv.
  31. pobę̑rščina, f. das Geklaubte, Jan.; sadje, ki samo z dreves popada in se pobere, Polj.
  32. poberúh, m. 1) der Sammler ( zaničlj.), C.; — der Bettler, C.; — 2) der Monat September, rokopis iz 15. stol.- Let. 1879, 13.
  33. pobẹ́šati, -am, vb. impf. ad pobesiti.
  34. pobəzáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig stupfen, mit einer stumpfen Spitze stechen; s palico, šibo koga p., v kaj p.
  35. pobezljáti, -ȃm, vb. pf. nekoliko bezljati, ein wenig biesen: krava je malo pobezljala.
  36. pobəzníti, -báznem, vb. pf. stupfen, C.
  37. pǫ̑bič, m. das Knäblein, der Knabe, der Bursche; pobìč, -íča, ogr.- Valj. (Rad).
  38. pobijȃłnica, f. = klalnica, die Schlachtbank, Cig., DZ.
  39. pobíjanje, n. das Todtschlagen; das Schlachten; p. okužene živine, das Keulen der pestkranken Rinder.
  40. pobíjati, -am, vb. impf. ad pobiti; 1) nach einander niederhauen, todtschlagen; p. okuženo živino, pse; — zusammenschlagen: okna p., die Fenster einschlagen; — mit Worten bekämpfen, bestreiten, gegen etwas Einwendungen machen: p. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; p. nauk, Cig.; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; — entmuthigen, Cig., Jan.; — 2) anschlagen: p. si glavo, sich den Kopf aufschlagen, Cig.; — 3) p. se (po svetu), sich herumplagen, Jan.
  41. pobijȃvəc, -vca, m. der Todtschläger, der Schlächter, Cig., Jan.; der Vernichter, Jap.- C.
  42. pobijȃvka, f. die Todtschlägerin, die Schlächterin, Cig.
  43. pǫ́bir, m. = pober 1), die Aufsammlung, Notr.- Cig.
  44. pobı̑ra, f. die Einsammlung, die Einhebung; p. vvoznih colov, DZ.
  45. pobiráč, m. der Sammler; der Aufsammler, der Leser, Mur., Cig.; der Einsammler, der Collectant; — der Nachleser auf dem Acker, Cig.
  46. pobiračíca, f. die Aufsammlerin, die Leserin; — die Nachleserin, Cig.
  47. pobirȃj, m. der Laufer (in der Musik), V.-Cig.
  48. pobı̑ranci, m. pl. das Geklaubsel (o sadju), Cig.
  49. pobíranje, n. das Aufklauben, das Auflesen; p. sadja; das Einsammeln, die Einhebung: p. davkov, desetine.
  50. pobírati, -bı̑ram, vb. impf. ad pobrati; einzeln von der Erde aufsammeln, auflesen; sadje, klasje, kamenje p.: po srenu klasje p. = Wasser in Siebe schöpfen, Guts.- Cig.; ne bom za vami ostankov pobiral; — besede za kom p., jemandem nachreden, Cig.; črke p., schlecht lesen, buchstabieren, Z., C.; p. glas, einstimmen, Cig.; stopinje p., Schritte machen, gehen, C., ZgD.; stopinje p. za kom, jemandem auf dem Fuße nachfolgen, nachtreten, Cig.; pot pod seboj hitro p., schnell gehen, Jurč.; vrvi pobirati, die Schiffsseile abtakeln, Cig.; perilo p., die (zum Trocknen aufgehängte) Wäsche sammeln; — wegnehmen: vojakom orožje p., die Soldaten entwaffnen, Cig.; ubožca tarete in mu, kar ima prida, do čistega pobirate, Ravn.- Valj. (Rad); — zehren, mager machen, Jan. (H.); hernehmen, aufreiben: lakota pobira, Cig.; hudo nas bode pobiralo, es wird uns sehr in Anspruch nehmen, C.; — prevelika svetloba pobira oči = jemlje vid, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — p. se, sich aufzuraffen suchen, Z.; ( pos. o človeku, ki je padel), jvzhŠt.; — p. se, sich fortpacken, Cig., Jan.; pobiraj se! Cig.; Ona culico navezala, Od grada se je pobirala, Npes.-K.; — einsammeln, einheben: davke, desetino, bernjo p.
  51. pobíravəc, -vca, m. der Sammler; der Aufsammler, der Klauber; — der Einsammler, der Einnehmer.
  52. pobíravka, f. die Sammlerin; die Klauberin.
  53. pobı̑rək, -rka, m. 1) das Aufklaubsel; ( z. B. das Raffholz, die Nachlese auf Äckern u. dgl.); — 2) die letzte Furche beim Ackern, Fr.- C.
  54. pobı̑təc, -tca, m. die Wunde von einem Schlag oder Stoß, M., Z.
  55. pobı̑təv, -tve, f. die Niedermachung, die beigebrachte Niederlage, Jan., Z., SlN.
  56. pobíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) zusammenschlagen, zusammenhauen; toča je pri nas vse pobila; okna komu p.; — niederhauen, todtschlagen; okuženo živino p.; vse sovražnike p.; — ceno p., den Preis herabsetzen, Cig. (T.); p. vrednost denarja (devalvieren), Cig. (T.); — p. dolg, eine Schuld abstoßen, Cig.; — refutieren, widerlegen: p. kaj, C., Z.; abtrumpfen: p. koga, Cig.; dokaz p., einen Beweis entkräften, Cig., Jan.; — p. s karto, abstechen, Cig.; — entmuthigen, entherzigen; ta nesreča ga je zelo pobila; pobit, niedergeschlagen, traurig; — 2) anschlagen, aufschlagen; pobito sadje, angeschlagenes Obst, Cig.; ves pobit je (voll Contusionen); p. si glavo; pobiti se, sich an-, aufschlagen; pala je in se nekoliko pobila; — 3) p. se, sich schlagen, die Schlacht liefern, Cig.
  57. pobítje, n. die beigebrachte Niederlage, Cig.; vrnil se je od pobitja kraljev, ogr.- Valj. (Rad); p. nad dunajskim cesarjem, Levst. (Zb. sp.).
  58. pobitodúšən, -šna, adj. kleinmüthig, Mur., Slom.- C.
  59. pobívati, -am, vb. impf. ad pobiti (bodem); weilen: p. po svetu, elend leben, C.
  60. poblagorováti, -ȗjem, vb. pf. p. koga, jemanden beglückwünschen, Z.
  61. poblátiti, -blȃtim, vb. pf. mit Koth beschmutzen; p. koga, se.
  62. poblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. auspolstern, Cig., Jan., nk.
  63. poblážica, f. der Euphemismus, Cig. (T.).
  64. poblẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. die Farbe verlieren, verblassen; barvano blago rado pobledi.
  65. poblẹdẹ́vati, -am, vb. impf. allmählich verblassen, Z.
  66. poblẹdíti, -ím, vb. pf. blass machen, verblassen machen; p. se = pobledeti, Cig.
  67. poblę́jati, -am, vb. pf. eig. ein wenig meckern: etwas schreien, stammeln, C.
  68. pobljuváti, -bljúvam, -bljújem, vb. pf. bespeien, Jan. (H.).
  69. poblǫ́diti, -im, vb. pf. verpantschen: vino p., poblojeno vino, Cig., Jan., Nov.- C.; — pleme se je poblodilo z nekdanjimi Bolgari (hat sich zum Nachtheil vermengt), Navr. (Kop. sp.).
  70. pobǫ́čən, -čna, adj. Seiten-, Cig., Jan.; pobǫ̑čna slika, das Pendant, Cig. (T.); pobočno srodstvo, die Seitenverwandtschaft, Cig. (T.).
  71. pobǫ̑čje, n. der Abhang, Jes., nk.
  72. pobǫ̑čnik, m. der Adjutant, der Adlatus, Cig., Jan., C., nk.
  73. pobòd, -bóda, m. die Bespornung, M.
  74. pobǫ̑ganje, n. die Verständigung, der Ausgleich, Jan.
  75. pobǫ̑gati, -am, vb. pf. ausgleichen, beilegen, Jan.; p. se, sich ausgleichen, sich verständigen, Jan., Bes., SlN., ZgD.; po prepiru se p., BlKr.; do dobrega p. se, Jurč.
  76. pobohotíti, -ím, vb. pf. üppig machen, C.; — kri p., das Blut aufregen, C.
  77. pobòj, -bója, m. 1) die Schlägerei; v pobojih, Ravn.- Valj. (Rad); bil je spet p. to noč, jvzhŠt.; iz tega je bil neko nedeljo strašan poboj, Navr. ( Vod. sp.); — die Schlacht, Jan.; hud poboj med dvema armadama, Cig.; užugal je njegove vojske v nekoliko pobojih, Ravn.; — 2) der Todtschlag, Mur., Cig., Jan., M.; bratovski p., Jsvkr.; die Niederlage (eines Heeres), Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Dalm., Kast.
  78. pobójən, -jna, adj. 1) streitlustig, kriegerisch, Cig., Jan.; p. narod, Ravn.; — 2) den Todtschlag betreffend, Mur.
  79. pobǫ̑jnik, m. 1) der Raufbold (kdor rad pobojev išče), Bes.; — 2) der Todtschläger, M.; ( der Mörder, Jan.); pobojnik se izgovarja, da jeza ga je zgrabila, Jsvkr.; kaj smo sami pobojniki, ka-li? Jurč.
  80. pobolę̑čki, m. pl. die Nachgeburtswehen, Mur., V.-Cig., Jan.
  81. pobolək, -lka, m. das Nachweh, Cig.
  82. pobolẹ̑nje, n. schmerzliche Nachempfindung, der Nachschmerz, Cig.
  83. pobolẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) eine Zeit lang, ein wenig schmerzen, Cig.; včasi me kaj poboli, Z.; nikoli ga nič ni pobolelo, Ravn.; — 2) nachschmerzen, Cig.
  84. pobolẹ́vati, -am, vb. impf. ad poboleti; 1) öfters ein wenig schmerzen, Cig.; — 2) nachschmerzen, Cig.
  85. pobọ̑ljšanje, n. die Besserung.
  86. pobọ̑ljšati, -am, vb. pf. besser machen; bessern; p. se, sich bessern; — p. si, sich etwas zugute thun, Cig.; gospodinja si, če le more, kaj poboljša, Lašče- Levst. (Rok.).
  87. poboljšȃva, f. die Verbesserung, C.; die Melioration, Cig.; — die Correction, Jan.
  88. poboljšávanje, n. das Bessern.
  89. pobọ̑ljšək, -ška, m. die Verbesserung, Mur., Jan.; — die Zubesserung; za p. v starih dneh, Erj. (Izb. sp.); izgovorjeni p., das bei Übergabe der Wirtschaft Ausbedungene, M., LjZv.
  90. poboljševȃłnica, f. die Correctionsanstalt, Cig.
  91. poboljševȃnje, n. das Bessern, die Besserung.
  92. poboljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad poboljšati, bessern.
  93. pobọ̑ljšica, f. die Aufbesserung, die Melioration, h. t.- Cig. (T.), C., Nov., DZ.
  94. poboljšílọ, n. die Verbesserung, C.
  95. poboljšljìv, -íva, adj. verbesserlich, besserungsfähig, Cig., Jan., nk.
  96. pobòt, -bǫ́ta, m. die Abrechnung, die Ausgleichung, Mur., Cig.; p. s hlapci, Ravn.
  97. pobǫ́tati, -am, vb. pf. ausgleichen, begleichen; dolg p.; jedno z drugim p., gegen einander aufgehen lassen, Cig.; p. s kom, mit jemandem abrechnen, Cig.; — p. se s kom, mit jemandem quitt werden, Cig., C.
  98. pobǫ̑tək, -tka, m. die Compensation, Jan.
  99. pobǫ́tən, -tna, adj. die Begleichung betreffend: pobǫ̑tni list, die Quittung, Cig., Jan., M., C.
  100. pobotováti, -ȗjem, vb. impf. ad pobotati, (die Rechnungen) ausgleichen, Abrechnung halten, Cig.; kralj s svojimi hlapci pobotuje, Ravn.

   58.339 58.439 58.539 58.639 58.739 58.839 58.939 59.039 59.139 59.239  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA