Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (58.139-58.238)

  1. pı̑ščəc, * -ščəca, m. = piskač, der Pfeifer, Meg., Dict., Trub., Dalm., Schönl.
  2. 2. pı̑ščək, -ščka, m. 1) Wurmstichiges: malo jabolk, in še to le pišček ("pišk") in drobiž, Polj.; — 2) — = piškav les, C.
  3. píščenik, m. der Habicht (astur [falco] palumbarius), Frey. (F.); (= lunj, die Weihe, Meg.); pogl. piščetnik.
  4. piščetína, f. das Hühnerfleisch, Valj. (Rad).
  5. pı̑ščika, f. ein junges Huhn, Cig., Ravn. (Abc.); nav. piška ( bes. eine junge Henne).
  6. piščìv, -íva, adj. wurmstichig, Mik.; nav. pišiv.
  7. piščı̑vəc, -vca, m. = piškavec, ein Schwächling, (pišivec) Valj. (Rad).
  8. piščljìv, -íva, adj. = piškav, wurmstichig, (-šljiv) C., jvzhŠt.
  9. pı̑šəc, -šca, m. pišci, Schwämme im Mund, vzhŠt.- C.; — prim. pišiti se.
  10. pı̑šək, -ška, m. der Hühnersteiß, C.
  11. 1. pı̑ška, f. 1) der Holzwurmstich, das Wurmloch, Cig., C., Mik.; — 2) der Hintere: dobiti po piški, Št.
  12. 2. pı̑ška, f. 1) eine junge Henne; — 2) der unverletzte ganze Kern der wälschen Nuss, Polj.; — nam. piščika (?); prim. pišče.
  13. piškàt, -áta, adj. = piškav: piškata deska, Savinska dol.
  14. píškav, adj. 1) wurmstichig; ni piškavega oreha vreden; — 2) schwach; otrok je ves piškav; — schlecht: piškavo vreme.
  15. píškavəc, -vca, m. der Schwächling, der Siechling ( zaničlj.), Cig.
  16. piškȃvka, f. das Wurmstichloch, jvzhŠt.
  17. piškúr, -rja, m. die Flusspricke oder das Neunauge (petromyzon fluviatilis), Mur.- Cig., Erj. (Ž.), Frey. (F.), Št.; — tudi: der Beißkern, der Schlammbeißer (cobitis fossilis), Cig.; — pogl. piskor.
  18. pišóta, f. dež z vetrom ( prim. ben.-it. pissoto, beseicht), Ip.- Erj. (Torb.); mraz in pišota, Vrtov. (Vin.).
  19. pištǫ̑la, f. samokres, die Pistole.
  20. pištǫ́lən, -lna, adj. Pistolen-.
  21. pı̑t, -ı̑, f. das Getränk, der Trunk, Cig., Jan., Valj. (Rad); Njegova pit je bila Oj rana rosica, Npes.- Kres.
  22. pìt, interj. pit! pit! (tako kličejo piščeta), Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.).
  23. píta, f. 1) = kokoš (v otročjem govoru), Lašče- Levst. (M.); — 2) jedrce orehovo ali leščnikovo, Lašče- Levst. (M.).
  24. pítałən, -łna, adj. Mast-; pitalna živina, das Mastvieh, (pitaven) Cig., Nov.
  25. pítałnica, f. der Maststall, C.
  26. pítałnik, m. der Maststall, Cig.
  27. pitałnják, m. der Maststall, Cig.
  28. pı̑tanəc, -nca, m. 1) ein gemästetes Stück Vieh, das Mastthier, Cig., C., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) (med) p., der Futterhonig, Z., Kr.; der Lebhonig, V.-Cig.
  29. 1. pítanje, n. das Mästen, die Mastung; p. živine, die Viehmast; — das Füttern (junger Vögel, kleiner Kinder), M., jvzhŠt.
  30. 2. pítanje, n. das Fragen, die Frage, Mur., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.; — das gerichtliche Verhör, das Gericht: na p. priti, ogr.- C.
  31. pı̑tanka, f. 1) ein weibliches Mastthier, Cig., C.; — 2) die Schwarzwurzel (scorzonera sp.), Prešnjica v Istri- Erj. (Torb.).
  32. pitar, -rja, m. der Amtsdiener, Polj.; prim. petar.
  33. 1. pítati, pı̑tam, vb. impf. 1) mästen, feist machen; živino, pure, gosi p.; — živina se lepo pita; pitana živina; — p. se, sich wohl ergehen lassen, Cig.; — mošnjice si p., sich bereichern, ZgD.; — p. koga s prazno žlico, s praznim obetanjem, jemanden mit leeren Versprechungen hinhalten, Cig.; p. koga z grdimi imeni: z oslom, s tatom, jemanden ausschimpfen, einen Esel, einen Dieb schelten; — norce pitati, Possen treiben, narren, Cig.; — 2) füttern, zu essen geben (von Kindern und jungen Vögeln), Cig.; stara mladiče pita, otroka z žlico pitati, jvzhŠt.; — 3) pitan = pitom(en), zahm: pitane živali, Kras; — durch die Cultur veredelt: pitano drevje, Nov.- C.; pitana roža, C.; pitani leščnik, die Lambertsnuss (corylus tubulosa), Senožeče, Ip.- Erj. (Torb.).
  34. 2. pítati, pı̑tam, vb. impf. fragen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.; pravdno p. koga, jemanden verhören, ogr.- C.; — pitani dan, der Gerichtstag, ogr.- C.; ( nam. "pitanni" d.).
  35. 1. pítavəc, -vca, m. der Viehmäster, der Fütterer, Cig., C.
  36. 2. pítavəc, -vca, m. der Frager, der Fragesteller, Cig.
  37. pítavən, -vna, adj. Gerichts-, ogr.- C.; pitavni stolec, der Richterstuhl, pitavni dan (den), der jüngste Tag, ogr.- C.; — prim. pitan (2. pitati).
  38. pítavka, f. die Mästerin, Cig.
  39. pı̑tək, -tka, m. der Trunk, das Getränk, V.-Cig., Danj.- C., vzhŠt.- C.
  40. pítelj, m. "gospod Pitelj" = volga, kobilar (oriolus galbula), Ročinj- Erj. (Torb.).
  41. 1. pítən, -tna, adj. 1) Trank-: pı̑tni dar, das Trankopfer, Dict.- Mik.; zum Trinken dienend, Trink-, Cig., Jan.; pitna posoda, das Trinkgeschirr, Dict.; pitna korita, Levst. (Beč.); — pitni brat = vinski brat, der Trinkbruder, Svet. (Rok.); pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti, Jan. (Slovn.), Vrt.; — 2) trinkbar, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; pitno vino, ein gut trinkbarer Wein, BlKr., jvzhŠt.
  42. 2. pítən, -tna, adj. nahrhaft: pitna trava, Rodik- Erj. (Torb.); korenje, pitno za živino, Z.; schmackhaft, Miren pri Gorici- Štrek. (Let.).
  43. 3. pítən, -tna, adj. Richter-: pı̑tni stolec, ogr.- C.
  44. píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.- Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.- Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.- Valj. [Rad]).
  45. pitı̑łək, -łka, m., nam. potilek, = tilnik, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  46. pítje, n. 1) das Trinken; mej pitjem je prišel drug pomenek, Jurč.; — 2) der Trank; on nema močnega pitja piti, Dalm.; za jedi in pitja voljo, Trub.; — tudi: pitjè, Dict.
  47. pı̑tka, f. dem. pita; eine junge Henne, Štrek., Levst. (Zb. sp.); überhaupt ein junges Huhn, Cig.
  48. pitkoš, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z.; — ( der Bienensaug, Cig.).
  49. pitkošək, -ška, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z., Medv. (Rok.).
  50. pı̑tnica, f. die Mastkuh, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  51. 1. pı̑tnik, m. das Trinkgeschirr, Cig.; — der Kelch, V.-Cig., Jap.- C.
  52. 2. pı̑tnik, m. koruza, ki se seje po strmem žitu, blagu v pičo, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. pičnik.
  53. pitnína, f. das Trinkgeld, Glas.
  54. pı̑tnjak, m. = 2. pitnik, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  55. pı̑tom, adj. 1) zahm, kirre, Mur., Cig., Jan.; pitomo pušča, a divje lovi = er vernachlässigt das Gewisse und jagt nach dem Ungewissen, Ist.- Z.; — 2) gepflegt, veredelt: pitoma rastlina, die Culturpflanze, Cig. (T.), Jes.; pitomo sadje, edles Obst, Jan., Šol.; — 3) urbar, Cig. (T.); pitomo zemljišče, Vest.; pitome njive, Erj. (Izb. sp.); ( hs.).
  56. pı̑toməc, -mca, m. 1) der Zögling, der Eleve, Jan., C., DZ.; ( stsl.); — 2) das Mastkraut (sagina), C., Medv. (Rok.).
  57. pı̑tomən, -mna, adj. 1) zahm, Cig., Jan., C.; — 2) pitomen les, = les za stavbe, rastoč po polju, Štrek. (Let.).
  58. pitomíti, -ím, vb. impf. zahm machen, zähmen, Mur., Cig., SlN.- C.; ( hs.).
  59. pı̑tovən, -vna, adj. 1) zahm (nicht wild), Mik., C.; pitovni zajec, das Kaninchen, Cig., vzhŠt.- C.; — 2) gepflegt, durch Cultur veredelt (von Pflanzen), M., vzhŠt.- C., Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) Mast-, Jan., C.; pitovna svinja, C.; — (" nam. pitomen, kakor je v hrvaščini res navadno", Erj. [Torb.]).
  60. pı̑tovnica, f. ein weibliches Mastschwein, C.
  61. pı̑tovnik, m. 1) ein männliches Mastschwein, C.; — 2) = pitovnjak, Meg.- C.
  62. pitovnják, m. der Maststall ( bes. für Schweine), Cig., Jan., M.
  63. pı̑tva, f. der Trank, das Getränk, Danj.- C., Valj. (Rad).
  64. pitvína, f. 1) das Trinken, Habd.- Mik.; na jestvino i pitvino, zum Essen u. zum Trinken, ogr.- Mik.; — 2) das Getränk, Fr.- C.; — tudi: pı̑tvina, ogr.- Valj. (Rad).
  65. píva, f. 1) das Getränk, Habd., Mur., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Bier, Dol.- Cig.; pogl. pivo.
  66. pivár, -rja, m. der Bierbrauer, Cig., Jan., C., DZ.; — der Bierschenk, Cig.
  67. pivarı̑ja, f. = pivarstvo, die Bierbrauerei, Cig., Jan.
  68. pivárna, f. das Bierbräuhaus, die Bierfabrik, nk.; — die Bierhalle, nk.
  69. pivárnica, f. das Bierbräuhaus, Cig., Jan.; — das Bierhaus, Cig., Jan.
  70. pivarnína, f. die Biersteuer, Cig.
  71. pívati, -am, vb. impf. zu trinken pflegen, C., Nov.- Mik., Notr.- Levst. ( Glas.).
  72. pı̑včati, -am, vb. impf. 1) piepen (o piščetih), C.; — 2) = pivkati, heiser sein, C.
  73. pívčati, -ím, vb. impf. hervorsickern: mošt med špranjami iz soda pivči, mezga pivči izpod drevesne skorje, BlKr.; — prim. pičati.
  74. pívčək, -čka, m. dem. pivec; — das Saufbrüderlein.
  75. pívəc, -vca, m. der Trinker, der Zecher, der Trinkgast; v krčmi je vse polno pivcev.
  76. pivəlj, -vlja, m. die Seente (?) ("piul"), C.; ("piul"), Pohl.
  77. pívən, -vna, adj. 1) Trink-, C.; — 2) absorbierend, Jan.; pı̑vni papir, das Löschpapier, Cig., Jan., M.; — 3) Bier-, Cig., Jan., nk.; pivni vrč, der Bierkrug, Jan.; pivni sod, das Bierfass, Cig.
  78. 1. pívka, f. 1) die Trinkerin, die Zecherin; — 2) die Tabakspfeife, C.; — 3) pivke so jame po kraškem svetu, katere vodo pijo, mala jezerca, ki se počasi odtekajo, Kras.
  79. 2. pı̑vka, f. 1) der Grauspecht (picus canus), Jan., Frey. (F.); — 2) die Heiserkeit, Jan., Št.; pivko imeti, heiser sein, Z.; — 3) = 2. pika, der Pips (eine Hühnerkrankheit), Guts., Z., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. 2. pivkati, piepsen.
  80. 1. pı̑vkati, -am, vb. impf. kleinweise trinken, nippen, Cig.
  81. 2. pı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. glas "piv" od sebe dajati, piepen, piepsen, ogr.- C., Valj. (Rad), Dol.- Mik.; piščeta pivkajo po koklji, BlKr.
  82. pívkav, adj. heiser, Jan.
  83. pı̑vljək, -vljəka, m. die Königsweihe, die Gabelweihe (milvus regalis), (pivlik) Cig., Frey. (F.); ("milvus, pivlik, kateri piščeta izmika", Dict.).
  84. pivníca, f. 1) die Schenke, das Weinhaus, Mur., Cig., Jan.; die Trinkstube, Mur., Cig., Jan.; — 2) der unterirdische Weinkeller, Meg., C., vzhŠt.
  85. pivnı̑čar, -rja, m. der Schenkwirt, Cig.
  86. pivníčən, -čna, adj. pivnična pravica, das Kellerrecht, Cig.
  87. pı̑vnik, m. das Fließpapier, nk.
  88. pivnína, f. das Trinkgeld, Jan. (H.).
  89. pívọ, n. 1) das Getränk, C.; pijano p., ein berauschendes Getränk, Krelj; — 2) nav. das Bier; zadnje p., das Nachbier, Cig.; podmladno p., das Kräuselbier, DZ.
  90. pívola, f. der Blutegel, Guts., Mur., Mik., Št.- Valj. (Rad), Gor.
  91. pívolica, f. dem. pivola; ein kleiner Blutegel, Guts., Mur.
  92. pivolòk, -lǫ́ka, m. der Biersäufer, Cig.
  93. pivopíja, m. der Biertrinker, der Biergast, der Bierbruder, Cig.
  94. pivotòč, -tǫ́ča, m. der Bierausschank, Jan. (H.).
  95. pivovárna, f. das Bierbräuhaus, Mur., Levst. (Nauk).
  96. pivovárnica, f. das Bierbräuhaus, Mur., Jan.
  97. pívra, f. der Kiebitz (vanellus cristatus), Cerknica- Erj. (Torb.).
  98. pívščina, f. das Trinkgeld, V.-Cig.
  99. pizang, m. = pisang, Cig.
  100. pízda, f. 1) die weibliche Scham; — 2) (preprosta psovka): der Feigling; — 3) der Hosenschlitz: hlače na pizdo, Dol.

   57.639 57.739 57.839 57.939 58.039 58.139 58.239 58.339 58.439 58.539  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA