Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (58.101-58.200)

  1. piravína, f. das Morschicht, C.
  2. pírən, -rna, adj. Spelt-, Dinkel-, Cig., Jan.
  3. pírh, m. 1) das gewöhnlich roth gefärbte Osterei; za pirhe komu kaj podariti, jemandem ein Ostergeschenk machen; — 2) ein rothscheckiger oder hellrothbrauner Ochs, Jan., Štrek. (LjZv.), Polj., Idrija; — pogl. pirih, piruh.
  4. pírha, f. eine rothscheckige oder hellbraunrothe Kuh, Cig., Jan., Polj., Idrija; — prim. pirh 2).
  5. pírhati, -am, vb. impf. 1) roth färben: jajca p., Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) = s pirhi se igrati (na pošev prislonijo dve palici in mej njima spuščajo svoje pirhe, in kdor s svojim drugega zadene, dobi pireh), Polj.
  6. pirīhij, m. der Pyrrhichius (ein Versfuß: ˘˘) Cig.
  7. piríka, f. die gemeine Quecke (triticum [agropyrum] repens), Cig., Jan., C., Tuš. (B.); — pasja p., die Hundsquecke (t. [agr.] caninum), Cig.
  8. pı̑rje, n. das Queckengras, Cig.; — prim. pirika.
  9. pı̑rjevica, f. der Spelt (triticum spelta), Meg., Alas., Dalm., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  10. pı̑rkəc, -kca, m. ein braunscheckiger Ochs, Z.
  11. pı̑rnica, f. 1) eine breite Grasart, Št.; — das Queckengras (triticum [agropyrum] repens), Cig., Jan., C.; — bela p., das Bandgras, eine Abart des rohrblättrigen Glanzgrases (phalaris arundinacea), M., C.; — der kriechende Hahnenfuß (ranunculus repens), Josch; — 2) neka hruška (die Haferbirne), C.
  12. pı̑rničevje, n. coll. Queckengras, Cig.
  13. pı̑rničnat, adj. = pirničast, Cig.
  14. 1. pı̑rnja, f. die Nachhochzeit, einige Zeit nach der eigentlichen Hochzeit, wozu nur die engere Verwandtschaft geladen wird, Notr.
  15. pirotēhnika, f. die Feuerkunst, die Pyrotechnik.
  16. pírov, adj. Spelt-, Z.
  17. pirovȃnje, n. die Gasterei, Jan., C.; bes. der Hochzeitsschmaus: svatje se odpotijo v grad na pirovanje, Jurč.
  18. pirováti, -ȗjem, vb. impf. schmausen, an einer Gasterei theilnehmen, Cig., C.; — bes. beim Hochzeitsschmause sein, Hochzeit halten, BlKr.- Cig., Jan., C.
  19. pírovən, -vna, adj. Hochzeits-, ogr.- C.
  20. pirovína, f. das Hochzeitsfest, Jan. (H.).
  21. pírpogača, f. die Fledermaus, Mik.
  22. pírpogačica, f. die Fledermaus, C., Mik., Dol.
  23. píršəlj, -šlja, m. der Flussbarsch (perca fluviatilis), Valj. (Rad); — prim. nem. Berschling = Barsch.
  24. piruēta, f. der Kreisschwung, die Pirouette, Cig.
  25. píruh, m. 1) das Osterei, nk.; nav. pirh; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  26. pírunja, f. ovčje ime ("pastir je izgovarjal: pirnja"), Kanin- Erj. (Torb.).
  27. pı̑š, m. der Sturmwind.
  28. pı̑šč, f. das Wurmstichloch im Obst oder Holz, Hal.- C.
  29. 1. píšča, f. nav. pl. pišče, Schwämme im Munde, vzhŠt.- C.; — prim. piščiti se.
  30. piščȃd, f. coll. junges Geflügel, Mariborska ok.- C.
  31. piščȃj, m. die Wimmer (ein Hautausschlag), vzhŠt.; — prim. piščiti se.
  32. piščȃł, -li, f. 1) die Pfeife (ein Tonwerkzeug); p. z jezikom (jezičkom), die Zungenpfeife, Cig., Sen. (Fiz.); ustnična p., die Lippenpfeife, Sen. (Fiz.); parna p., die Dampfpfeife, DZ.; — die Flöte, Mur.; — tudi: pı̑ščal, Ig (Dol.), jvzhŠt.; — 2) das Wadenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  33. piščȃłčica, f. dem. piščalka; = das Pfeifchen, Cig., M.
  34. piščȃłka, f. dem. piščal, das Pfeifchen, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); tudi: pı̑ščalka, Gor., Ig (Dol.).
  35. piščȃłkar, -rja, m. der Pfeifen- oder Flötenbläser, Cig.
  36. pı̑ščančək, -čka, m. dem. piščanec; das Küchlein.
  37. pı̑ščanəc, -nca, m. das Küchlein; nav. pl. piščanci, junge Hühner; dvoje piščancev, ein Paar junge Hühner; (piščánci, Gor.).
  38. piščè, -ę́ta, n. ein junges Huhn, das Küchlein; (píšče, jvzhŠt.).
  39. pı̑ščəc, * -ščəca, m. = piskač, der Pfeifer, Meg., Dict., Trub., Dalm., Schönl.
  40. 2. pı̑ščək, -ščka, m. 1) Wurmstichiges: malo jabolk, in še to le pišček ("pišk") in drobiž, Polj.; — 2) — = piškav les, C.
  41. píščenik, m. der Habicht (astur [falco] palumbarius), Frey. (F.); (= lunj, die Weihe, Meg.); pogl. piščetnik.
  42. piščetína, f. das Hühnerfleisch, Valj. (Rad).
  43. pı̑ščika, f. ein junges Huhn, Cig., Ravn. (Abc.); nav. piška ( bes. eine junge Henne).
  44. piščìv, -íva, adj. wurmstichig, Mik.; nav. pišiv.
  45. piščı̑vəc, -vca, m. = piškavec, ein Schwächling, (pišivec) Valj. (Rad).
  46. piščljìv, -íva, adj. = piškav, wurmstichig, (-šljiv) C., jvzhŠt.
  47. pı̑šəc, -šca, m. pišci, Schwämme im Mund, vzhŠt.- C.; — prim. pišiti se.
  48. pı̑šək, -ška, m. der Hühnersteiß, C.
  49. 1. pı̑ška, f. 1) der Holzwurmstich, das Wurmloch, Cig., C., Mik.; — 2) der Hintere: dobiti po piški, Št.
  50. 2. pı̑ška, f. 1) eine junge Henne; — 2) der unverletzte ganze Kern der wälschen Nuss, Polj.; — nam. piščika (?); prim. pišče.
  51. piškàt, -áta, adj. = piškav: piškata deska, Savinska dol.
  52. píškav, adj. 1) wurmstichig; ni piškavega oreha vreden; — 2) schwach; otrok je ves piškav; — schlecht: piškavo vreme.
  53. píškavəc, -vca, m. der Schwächling, der Siechling ( zaničlj.), Cig.
  54. piškȃvka, f. das Wurmstichloch, jvzhŠt.
  55. piškúr, -rja, m. die Flusspricke oder das Neunauge (petromyzon fluviatilis), Mur.- Cig., Erj. (Ž.), Frey. (F.), Št.; — tudi: der Beißkern, der Schlammbeißer (cobitis fossilis), Cig.; — pogl. piskor.
  56. pišóta, f. dež z vetrom ( prim. ben.-it. pissoto, beseicht), Ip.- Erj. (Torb.); mraz in pišota, Vrtov. (Vin.).
  57. pištǫ̑la, f. samokres, die Pistole.
  58. pištǫ́lən, -lna, adj. Pistolen-.
  59. pı̑t, -ı̑, f. das Getränk, der Trunk, Cig., Jan., Valj. (Rad); Njegova pit je bila Oj rana rosica, Npes.- Kres.
  60. pìt, interj. pit! pit! (tako kličejo piščeta), Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.).
  61. píta, f. 1) = kokoš (v otročjem govoru), Lašče- Levst. (M.); — 2) jedrce orehovo ali leščnikovo, Lašče- Levst. (M.).
  62. pítałən, -łna, adj. Mast-; pitalna živina, das Mastvieh, (pitaven) Cig., Nov.
  63. pítałnica, f. der Maststall, C.
  64. pítałnik, m. der Maststall, Cig.
  65. pitałnják, m. der Maststall, Cig.
  66. pı̑tanəc, -nca, m. 1) ein gemästetes Stück Vieh, das Mastthier, Cig., C., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) (med) p., der Futterhonig, Z., Kr.; der Lebhonig, V.-Cig.
  67. 1. pítanje, n. das Mästen, die Mastung; p. živine, die Viehmast; — das Füttern (junger Vögel, kleiner Kinder), M., jvzhŠt.
  68. 2. pítanje, n. das Fragen, die Frage, Mur., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.; — das gerichtliche Verhör, das Gericht: na p. priti, ogr.- C.
  69. pı̑tanka, f. 1) ein weibliches Mastthier, Cig., C.; — 2) die Schwarzwurzel (scorzonera sp.), Prešnjica v Istri- Erj. (Torb.).
  70. pitar, -rja, m. der Amtsdiener, Polj.; prim. petar.
  71. 1. pítati, pı̑tam, vb. impf. 1) mästen, feist machen; živino, pure, gosi p.; — živina se lepo pita; pitana živina; — p. se, sich wohl ergehen lassen, Cig.; — mošnjice si p., sich bereichern, ZgD.; — p. koga s prazno žlico, s praznim obetanjem, jemanden mit leeren Versprechungen hinhalten, Cig.; p. koga z grdimi imeni: z oslom, s tatom, jemanden ausschimpfen, einen Esel, einen Dieb schelten; — norce pitati, Possen treiben, narren, Cig.; — 2) füttern, zu essen geben (von Kindern und jungen Vögeln), Cig.; stara mladiče pita, otroka z žlico pitati, jvzhŠt.; — 3) pitan = pitom(en), zahm: pitane živali, Kras; — durch die Cultur veredelt: pitano drevje, Nov.- C.; pitana roža, C.; pitani leščnik, die Lambertsnuss (corylus tubulosa), Senožeče, Ip.- Erj. (Torb.).
  72. 2. pítati, pı̑tam, vb. impf. fragen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.; pravdno p. koga, jemanden verhören, ogr.- C.; — pitani dan, der Gerichtstag, ogr.- C.; ( nam. "pitanni" d.).
  73. 1. pítavəc, -vca, m. der Viehmäster, der Fütterer, Cig., C.
  74. 2. pítavəc, -vca, m. der Frager, der Fragesteller, Cig.
  75. pítavən, -vna, adj. Gerichts-, ogr.- C.; pitavni stolec, der Richterstuhl, pitavni dan (den), der jüngste Tag, ogr.- C.; — prim. pitan (2. pitati).
  76. pítavka, f. die Mästerin, Cig.
  77. pı̑tək, -tka, m. der Trunk, das Getränk, V.-Cig., Danj.- C., vzhŠt.- C.
  78. pítelj, m. "gospod Pitelj" = volga, kobilar (oriolus galbula), Ročinj- Erj. (Torb.).
  79. 1. pítən, -tna, adj. 1) Trank-: pı̑tni dar, das Trankopfer, Dict.- Mik.; zum Trinken dienend, Trink-, Cig., Jan.; pitna posoda, das Trinkgeschirr, Dict.; pitna korita, Levst. (Beč.); — pitni brat = vinski brat, der Trinkbruder, Svet. (Rok.); pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti, Jan. (Slovn.), Vrt.; — 2) trinkbar, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; pitno vino, ein gut trinkbarer Wein, BlKr., jvzhŠt.
  80. 2. pítən, -tna, adj. nahrhaft: pitna trava, Rodik- Erj. (Torb.); korenje, pitno za živino, Z.; schmackhaft, Miren pri Gorici- Štrek. (Let.).
  81. 3. pítən, -tna, adj. Richter-: pı̑tni stolec, ogr.- C.
  82. píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.- Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.- Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.- Valj. [Rad]).
  83. pitı̑łək, -łka, m., nam. potilek, = tilnik, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  84. pítje, n. 1) das Trinken; mej pitjem je prišel drug pomenek, Jurč.; — 2) der Trank; on nema močnega pitja piti, Dalm.; za jedi in pitja voljo, Trub.; — tudi: pitjè, Dict.
  85. pı̑tka, f. dem. pita; eine junge Henne, Štrek., Levst. (Zb. sp.); überhaupt ein junges Huhn, Cig.
  86. pitkoš, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z.; — ( der Bienensaug, Cig.).
  87. pitkošək, -ška, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z., Medv. (Rok.).
  88. pı̑tnica, f. die Mastkuh, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  89. 1. pı̑tnik, m. das Trinkgeschirr, Cig.; — der Kelch, V.-Cig., Jap.- C.
  90. 2. pı̑tnik, m. koruza, ki se seje po strmem žitu, blagu v pičo, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. pičnik.
  91. pitnína, f. das Trinkgeld, Glas.
  92. pı̑tnjak, m. = 2. pitnik, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  93. pı̑tom, adj. 1) zahm, kirre, Mur., Cig., Jan.; pitomo pušča, a divje lovi = er vernachlässigt das Gewisse und jagt nach dem Ungewissen, Ist.- Z.; — 2) gepflegt, veredelt: pitoma rastlina, die Culturpflanze, Cig. (T.), Jes.; pitomo sadje, edles Obst, Jan., Šol.; — 3) urbar, Cig. (T.); pitomo zemljišče, Vest.; pitome njive, Erj. (Izb. sp.); ( hs.).
  94. pı̑toməc, -mca, m. 1) der Zögling, der Eleve, Jan., C., DZ.; ( stsl.); — 2) das Mastkraut (sagina), C., Medv. (Rok.).
  95. pı̑tomən, -mna, adj. 1) zahm, Cig., Jan., C.; — 2) pitomen les, = les za stavbe, rastoč po polju, Štrek. (Let.).
  96. pitomíti, -ím, vb. impf. zahm machen, zähmen, Mur., Cig., SlN.- C.; ( hs.).
  97. pı̑tovən, -vna, adj. 1) zahm (nicht wild), Mik., C.; pitovni zajec, das Kaninchen, Cig., vzhŠt.- C.; — 2) gepflegt, durch Cultur veredelt (von Pflanzen), M., vzhŠt.- C., Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) Mast-, Jan., C.; pitovna svinja, C.; — (" nam. pitomen, kakor je v hrvaščini res navadno", Erj. [Torb.]).
  98. pı̑tovnica, f. ein weibliches Mastschwein, C.
  99. pı̑tovnik, m. 1) ein männliches Mastschwein, C.; — 2) = pitovnjak, Meg.- C.
  100. pitovnják, m. der Maststall ( bes. für Schweine), Cig., Jan., M.

   57.601 57.701 57.801 57.901 58.001 58.101 58.201 58.301 58.401 58.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA