Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (57.839-57.938)

  1. petljàt, -áta, adj. großmaschig, Cig.
  2. petljáti, -ȃm, vb. impf. 1) Maschen, Schleifen machen, Cig., M.; hefteln, Cig., Jan.; schlingen, UčT.; — 2) wie ein Betrunkener einhergehen, M.
  3. petljevína, f. mošt, ki se izpreša iz odbranega petljevja, C.
  4. petlję̑vje, n. coll. Traubenstengel, C.
  5. 1. petljíca, f. dem. petlja; die Masche, die Schleife, Cig., C.
  6. 2. petljíca, f. der Obststengel, der Traubenstengel, C., vzhŠt.; — der Blattstiel, Cig.
  7. petljı̑čje, n. coll. das Stengelwerk, Traubenstengel, Mur., vzhŠt.- C.
  8. petljíga, f. leerer Traubenstengel, C.
  9. petljíka, f. = 2. petlja, der Stengel, Mur.; = paberek v vinogradu, C.; petljike pobirati = paberkovati, Št.- Z.; — der Blattstiel, Jan.
  10. petljíkati, -am, vb. impf. = petljike pobirati, v vinogradu paberkovati, C.; — = počasno kaj vkup spravljati, C.
  11. pę̑tnica, f. das Fersenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  12. petník, m. 1) der Stiefelabsatz, C.; — 2) der Thürzapfen, die Thürangel, vzhŠt., ogr.- C.; — 3) das Brett, woran die Thürangel angebracht ist, vzhŠt.- C.; — das unterste Brett der Thüre, ogr.- Valj. (Rad).
  13. petojezíčən, -čna, adj. fünfzüngig, fünfsprachig, Cig., nk.
  14. petolẹ̑tje, n. das Jahrfünf, das Quinquennium, Cig.
  15. petomèr, -mę́ra, m. der Pentameter, Cig., Jan., Str.
  16. petomę́rən, -rna, adj. pentametrisch, Cig., Jan.
  17. petoploščnják, m. das Fünfflach, Cig.
  18. petopolovíčən, -čna, adj. petopolovı̑čna cezura, die Penthemimeres, Zora.
  19. pę̑tpedi, interj. t. j. pet pedi, posnemanje prepeličnega petja, Cig.; — prim. ped.
  20. petpedíkanje, n. der Wachtelschlag, Zv.
  21. petpedíkati, -kam, -čem, vb. impf. peti: petpedi, schlagen (von der Wachtel), Zv.
  22. petrák, m. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Obrov v Istri- Erj. (Torb.).
  23. petran, m. das St. Antoniuskraut (epilobium angustifolium), Josch.
  24. pę́trc, m. dem. peter; das Gerüst in der Scheune: s petrca skačejo otroci, Savinska dol.
  25. pę́tre, -tər, f. pl. ein Brettergerüst zur Aufbewahrung von Stroh oder Heu in Stallungen, Scheunen u. dgl., Gor.; pasti s peter doli na skedenj na trde deske, Zv.; na petrah seno skladati, Gor.; (pravilneje: petra, n. pl. prim. petro).
  26. pę̑tred, num. = petdeset, Guts.; (petrę̑d), Kor.- Mur.; (tudi: petredi, petredov, Kor., Rez.- C.).
  27. pę̑tredni, num. = petdeseti, Rez.- C.
  28. petrih, m. 1) eine Art Gras: der Sumpfweiderich, C.; — 2) = putrih, Glas.
  29. petrík, m. = petrak, Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  30. petrōlej, m. kameno olje, das Petroleum.
  31. petrōlejevəc, -vca, m. das Petroleumfass, Jan. (H.); ( nav. petroljevec, DSv.).
  32. petrǫ́vka, f. neka hruška, ki dozoreva o Petrovem, Mariborska ok.- Erj. (Torb.), vzhŠt.- C.
  33. petržìł, -íla, m. = peteršilj, die Petersilie (petroselinum), C.; pasji p. = mala trobelika, die Hundspetersilie, der Gartenschierling, Nov., Slom.- C.
  34. petvẹ́drn, adj. fünfeimerig, Cig.; p. sod, ein fünfeimeriges Fass, jvzhŠt.
  35. pẹtvína, f. der Gesang, SlGor.- C.
  36. pẹ́valica, f. der Singvogel, Jan., Nov.; ptica p., Navr. (Let.).
  37. pẹvalíšče, n. der Ort, wo gesungen wird: das Singchor, Jan.
  38. pẹ́vanje, n. das Singen, M., ogr.- Valj. (Rad).
  39. pẹ́vati, -am, vb. impf. singen, Cig., Danj.- C., nk.
  40. pẹ́vče, -eta, n. der Dichterling, Cig., Levst. ( LjZv.).
  41. pẹ́včica, f. dem. pevka; 1) die Sängerin, M.; ptica pevčica, der Singvogel, C.; — 2) die Schlüsselblume (primula), Cig.
  42. pẹ́včič, m. dem. pevec; ein kleiner Sänger, Z.
  43. pẹ́včji, adj. Sänger-, Dichter-: pevčja žila, Cv.; pevčje srce, Levst. (Zb. sp.).
  44. pẹ́vəc, -vca, m. 1) der Sänger; operni p. der Opernsänger; — (ptiči) pevci, die Singvögel (oscines), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 2) = petelin, C., SlN.; — 3) ein Bienenstock mit jungem Weisel, C.; pevec je z mlado matico prvi roj, Levst. (Beč.).
  45. pẹ́vən, -vna, adj. Gesangs-, Naprej- C.; gesanglich, Cig.; — singbar, Cig., Jan.
  46. pẹvíca, f. die Sängerin, Fr.- C.; vila p., die Muse des Gesanges, SlN.
  47. pẹ́vka, f. 1) die Sängerin; (ptice) pevke, die Singvögel (oscines), Cig. (T.); — 2) der Fluevogel (accentor alpinus), Erj. (Z.), Frey. (F.); mala p., die Braunelle, Levst. (Nauk); — 3) = matica, ki poje, Levst. (Beč.); — 4) das Lied, Guts., Vod. (Pes.).
  48. pẹ́vkinja, f. die Sängerin, Dict., Mur., V.-Cig., Jan., nk.; poslušati, kaj pevci ali pevkinje pojo, Dalm.
  49. pẹ̑vnica, f. das Singhaus, Cig.
  50. pẹvoljùb, -ljúba, m. der Freund des Gesanges, Jan.
  51. pẹvoljúbən, -bna, adj. gesangliebend, Jan., Zora.
  52. pẹvoljȗbje, n. die Liebe zum Gesange, Jan.
  53. pẹvovǫ́dja, m. der Gesangsleiter, der Chorregent, nk.
  54. pę́za, f. 1) das Gewicht, die Last, Meg., Jan., BlKr.; Nosil bom življenja pezo, Preš.; — 2) die Folter, Guts., Mur.- Jan.; na pezo dejati, ZgD.; (pẹ́za), Dict.; — prim. it. pesa, peso, die Last, das Gewicht.
  55. pezȃn, -znà, adj. schwer, Z.; pezan križ, Cv.; pezna zemlja, Pirc.
  56. pę́zanje, n. das Foltern, Dict., Mur., Pohl.- Valj. (Rad).
  57. 1. pę́zati, -am, vb. impf. foltern, martern, quälen, Meg., Guts., Mur., Jan., Trub.- Mik., Hip. (Orb.), Jap. (Sv. p.); — prim. peza 2).
  58. 2. pę́zati, -am, vb. impf. beizen, ätzen, Guts., Mur., Cig., Jan.
  59. pę̑zavt, m. der Peiniger, Guts., Mik.
  60. pəzdə̀c, -zdəcà, m. 1) leise entweichende Blähung, der Fist; tudi: pȇzdec, Št.; — 2) neka riba, der Bitterling (rhodeus amarus), Ljub.- Erj. (Torb.), Frey. (F.); — 3) neka goba: der gemeine Flockenstäubling (lycoperdon bovista), vzhŠt.- C., Polj., BlKr.; zelen kakor p., (ker je p. izprva znotraj zelen), Polj.; — die Kornblume (centaurea cyanus), C., Josch; — babji p., die Bocks-, Saumelde, das Wühlkraut (chenopodium vulvaria), Cig., Medv. (Rok.).
  61. pəzdə̀k, -zdkà, m. = pezdec 3), der Flockenstäubling (bovista), Cig., Tuš. (B.).
  62. pəzdẹ̑la, f. die Fisterin, Lašče- Levst. (Rok.).
  63. pəzdẹ̑nje, n. das Fisten.
  64. pəzdẹ́ti, -ím, vb. impf. Blähungen still abgehen lassen, fisten.
  65. pə̀zdlja, f. eine Art Zwetschke, Mariborska ok.- C.
  66. pəzdljìv, -íva, adj. oft fistend, Mur.
  67. pəzdljı̑vəc, -vca, m. der Fister, Mur., Cig.
  68. pəzdljı̑vka, f. die Fisterin, Mur.
  69. pəzdnjáča, f. das Luftloch im Zimmer, das Rauchloch, C.
  70. pəzdǫ́vnik, m. das Rauchloch, SlGor.- C.
  71. pəzdúh, m. 1) der Fister, Z.; — 2) das Luftloch im Zimmer, C.
  72. pə̀žək, -žka, m. = peček, nosec (cicer arietinum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  73. pẹ́žica, f. dem. pega; das Fleckchen, Cv.
  74. pəžína, f. kožica okrog pečkov (pri sadju), Gor.; — prim. pužina, bužina.
  75. pháč, m. der Pocher, der Stampfer, Cig.
  76. phȃj, m. = pehaj, der Stampfstößel, vzhŠt.- C.; die Reibkeule, Cig.
  77. pháłən, -łna, adj. zum Stampfen gehörig, Stampf-, Jan. (H.).
  78. phȃłnik, m. = pehalnik, der Stampfstößel, C.; die Reibkeule, Cig.
  79. phȃnje, n. = 1. pehanje; 1) das Stoßen, das Stampfen, das Pochen; — 2) das Gestampfte, Mur.; die Graupe, Jan.; ajdovo, ječmenovo p., die Heiden-, Gerstengraupe, Cig.; prineso kralju boba, leče, phanja, medu, Ravn.
  80. pháti, phȃm, pšèm, vb. impf. = 1. pehati; 1) stoßen: vol pha, Dol.- Z.; — stechen: pha me v trebuhu, Cig.; — p. se, aufstoßen: jed se mi pha, die Speisen stoßen mir auf, Cig.; — 2) plagen: kašelj me pše, C.; trešljika me pše, vzhŠt.- C.; — 3) stampfen: proso, ječmen p., die Hirse, die Gerste zu Grütze, zu Graupen stampfen; olje p., Öl schlagen (= durch Stampfen gewinnen), Cig.; rudo p., Erz pochen, Cig.; — 4) stopfen, vzhŠt.; S kocmovjem ladjo pšem, Danj. (Posv. p.); praes. tudi: phèm, Cig., Štrek.
  81. phȃvəc, -vca, m. der Stampfer, der Pocher, Cig., Jan.
  82. phȃvka, f. die Stampferin, die Pocherin, Cig., Jan.
  83. pībere, f. pl. die Steinbibernell (pimpinella saxifraga), Josch; — iz nem. "Bibernell".
  84. píc, m. das männliche Glied, SlGor.- C.; ( nam. pijc (pijəc), kakor stric nam. strijc (strijəc); prim. češ. pyj v istem pomenu, C.)
  85. 1. píca, f. die weibliche Scham, Fr.- C.; — tudi: die männliche Scham (v otročjem govoru), Lašče- Levst. [Rok.]; — prim. pic.
  86. 1. pícək, -cka, m. dem. pic; das männliche Glied, SlGor.- C.
  87. 2. pı̑cək, -cka, m. das männliche Hühnchen, BlKr.- M., Št.
  88. 2. pı̑cika, f. eine junge Henne, übhpt. ein junges Huhn.
  89. pı̑ckati, -am, vb. impf. po malem pikati, Trst. (Let.).
  90. pı̑cla, f. die Stecknadel, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  91. pı̑č, m. kotič pri peči, der Sorgenstuhl, Koboridski kot, Ben.- Erj. (Torb.).
  92. píča, f. die Nahrung, Meg., Cig., Mur., Kor.- Dalm. (Reg.); Kristus je sam sebe nam za pičo dal, Škrb.; bes. das Viehfutter, Mur., Cig., Jan., C., Ravn. (Abc.), Rib.- Mik.; živinska, zajčja, kurja p., Cig.; črna p., = seno in otava (nasproti slami), Gor.; — na pičo dati kravo = v rejo dati, Tolm.
  93. píčati, -ím, vb. impf. p. v čem, in etwas stecken, SlN.- C.; p. iz česa, aus einer Sache herausragen, Pohl., C., Kor.- Z.; (pičeti) hervorragen, Cig. (T.); — p. v čem, sich (in einem Punkte) vereinigen, concentrieren, Cig. (T.); — hervorsickern: kri iz mesa, voda iz zemlje piči, Z.
  94. pı̑čək, -čka, m. 1) der Stachel (der Biene), V.-Cig.; — 2) der Stich: kačji p., der Schlangenbiss, C.
  95. píčəł, -čla, adj. gering, kärglich, knapp; pičla mera, schlechtes Maß; tehta pičlo dva funta, es wiegt schwache zwei Pfund; — prim. it. picciolo, klein; tirol.-nem. bitzl a pfund = pičlo en funt, Levst. (Rok.).
  96. 1. píčən, -čna, adj. Futter-, Jan.; pı̑čna repa, die Futterrübe, Slov.; pična pristojbina, DZ.; — prim. piča.
  97. 3. píčən, -čna, adj. sparsam, knapp, M.; — gemessen ( stil.), Cig. (T.); — prim. pičel.
  98. píčevnik, m. das Futtergras, C.
  99. píčica, f. dem. pika; das Pünktchen, das Tüpfelchen; pičice delati, tüpfeln, Cig.; do pičice, bis zum letzten Tüpfelchen = vollständig; vse je do pičice res; vse se je do pičice izpolnilo.
  100. pičílọ, n. der Bienenstachel, C.

   57.339 57.439 57.539 57.639 57.739 57.839 57.939 58.039 58.139 58.239  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA