Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (57.501-57.600)
-
pəhníti, páhnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen ( bes. mit einem länglichen Gegenstande); z drogom me je pehnil, (pahnil) Mur.; vol z rogmi koga pahne, Dalm.- C.; v oko me je pehnil, er ist mir mit einem spitzigen Gegenstande ins Auge gefahren, Mur.; p. (pahniti) koga od sebe, s konja, s prestola, Cig.; v ječo koga p., Ravn.; — stechen; z iglo koga v glavo p., Guts. (Res.); z nožem koga p., C., Št.; meč v koga p., C.; — 2) hervorwachsen lassen, treiben: žito bo več stebel pehnilo, (pah-) Cig.; rž bo vnovič pehnila, (pah-) Vrtov. (Km. k.); — 3) pahnjen = prismojen, verrückt, Mur., C., vzhŠt.
-
pẹhóta, f. 1) die Ermattung, Z.; — 2) (po drugih slov. jezikih) das Fußvolk, die Infanterie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
pẹhótən, -tna, adj. Infanterie-, Jan.; pehotna puška, das Infanteriegewehr, LjZv.
-
pę́hta, f. = nerodna, debela ženska, Dol.
-
pehtàn, -ána, m. ein dickes, schmutziges Mannsbild, Cig.
-
pę̑htra, f. pehtra-baba, ein mythisches weibliches Wesen, C., Gor.; p. otroke pobira, Zv.; — prim. nem. die Frau Berchta, Levst. ( LjZv. 1881. 346.); — prim. tudi perta.
-
pę́htran, m. der Dragun-Beifuß, der Bertram (artemisia dragunculus), Medv. (Rok.), Kr.; — tudi: der Bertram (pyrethrum), Cig., Medv. (Rok.); — iz nem. Berchtram = Bertram.
-
pę́htranov, adj. mit dem Bertramkraut (artemisia dragunculus) gewürzt, Kr.
-
péjica, f. jama, v kateri se koplje pesek, Malhinje- Erj. (Torb.); — (pejca) die Grotte, Štrek.
-
pę́k, m. der Bäcker; — prim. stvn. peccho, bav. beck, Mik.
-
pę́ka, f. das Backen; kruh po peki, frisches Brot, Cig., Met.; dobra dekla je za kuho in peko, jvzhŠt.; mati imajo veliko peko, Erj. (Izb. sp.); — kolikor se enkrat da v peč, das Gebäck, Cig.; celo peko kruha bi snel, tako je požrešen, Lašče- Levst. (Rok.); — kruh stare peke, altbackenes Brot, Cig., Slom.
-
pekár, -rja, m. der Bäcker, Cig., Jan., C., Žnid., Levst. (Nauk).
-
pekaríca, f. die Bäckerin, Cig., Jan., Levst. (Rok.).
-
pekarı̑ja, f. 1) = pekarstvo, die Bäckerei; — 2) das Gebäck.
-
pekárnica, f. das Backhaus, die Bäckerei, Mur., Cig., C., kajk.- Valj. (Rad); — die Backstube, Levst. (Pril.); — der Bäckerladen, Cig., Jan., C.
-
pəkáti, -ȃm, vb. impf. 1) an das Waschbrett schlagen: p. perilo, štrene, SlGradec- C.; — 2) p. se, sich katzbalgen, Cig.
-
pəkə̀ł, -klà, m. 1) das Pech, Blc.-C.; — der Theer, Dol.; — 2) die Hölle; v p. priti; pekelvice, die Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), ker otroci pukajoč cvetna peresca ugibljejo, pridejo li v pekel ali v vice ali v nebesa, Kras- Erj. (Torb.); — 3) eine Art Flachsdörrofen, SlGor.- C.; pékəł, Št., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
-
pekèt, -ę́ta, m. das Getrampel ( z. B. der Pferde), Z., Zora, Valj. (Rad).
-
peketȃnje, n. das Getrampel, das Gestampfe, Cig., Jan.; p. konjskih kopit, Jurč.
-
peketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. mit den Hufen die Erde stampfen, trotten, traben, Mur., Cig., C.; Črez kam'ne peketajo, Preš.
-
pę́kəv, -kve, f. die Bratpfanne, Mur., Cig.; pogača v pekvi, Trst. (Let.); — prim. pekva.
-
pékləc, -kləca, m. = peklenec, Levst. (Zb. sp. II. 55.).
-
pəklę̑n, adj. Höllen-; verdammt ( pos. v kletvicah); pekleno olje, = hudičevo o., Z.
-
pəklę́nəc, -nca, m. der Höllengeist, der Teufel, Mur., Cig., Guts. (Res.).
-
pəklenẹ́ti, -ím, vb. impf. Gram verursachen, wurmen: to me pekleni, vzhŠt.
-
pəkleníca, f. 1) die Wagenschmiere, C.; — 2) die Furie, Jan. (H.); — prim. pekel 1) in 2).
-
pəklę́nščica, f. das Höllenweib, Cv.
-
pəklẹ́ti, -ím, vb. impf. = pekliti, Dol.- Levst. ( LjZv. I. 36.).
-
1. pəklína, f. kamena p., das Erdpech, das Erdharz, Erj. (Min.); — prim. pekel 1).
-
pəklíti, -ím, vb. impf. peinigen, quälen, Sorgen machen, Mur., V.-Cig., Jan., Dol., vzhŠt.- C.; vest jih bo pekla in peklila vekoma, Burg.; vestni nepokoj ga pekli, Ravn.; — p. se, sich ärgern, M., Pohl. (Km.).
-
péklja, f., nam. petlja, der Obststiel, C., Št.
-
pę́kovka, f. die Bäckersfrau.
-
pę̑kva, f. die Bratpfanne, Mur., Trst. (Let.), BlKr., vzhŠt.
-
pelę́ha, f. = peliha, der Fleck, bes. ein rother Fleck am Leibe, Ig (Dol.); — das Hitzbläschen, Valj. (Rad); — kaka p. zemlje, ein Fleck Erde, Zv.
-
pə̀lək, -lka, m. 1) = peček, der Obstkern, der Weinbeerkern, Kras, Prim., Cig., Štrek., Plužna- Erj. (Torb.); hruševi pelki, Vrtov. (Km. k.); iz pelka zrasla mladika, Nov.; črvi se zarijejo blizu pecljev v nezrele jagode do pelkov, katerih jedrca jim služijo v živež, Nov.; — 2) die Haut der Weinbeere, Dutovlje (Kras)- Erj. (Torb.).
-
pelę́nčək, -čka, m. das Wickelkind, Jan.
-
pelenẹ́ti, -ím, vb. impf. bitter sein, C.
-
pelę́niti, -ę̑nim, vb. impf. = peliniti, verbittern: skrb za brata jej je tesnila in pelenila čute, Jurč.
-
pelíha, f. der Fleck, C.; ein röthlicher Fleck auf den Wangen, Mik.; das Hitzbläschen, Valj. (Rad); — prim. pelisa.
-
pelikān, m. der Pelikan, die Kropfgans (pelecanus onocrotalus), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
-
pelín, m. der Wermut (artemisia absynthium); — divji p., der Beifuß (a. vulgaris), Mur., Cig.; das Schimmelkraut, das Filzkraut (filago arvensis), Josch; — judovski p., das Wurmkraut (a. judaica), Cig.; — tudi: pélin, -ína.
-
pelı̑nčək, -čka, m. eine asiatische Wermutart (artemisia contra), (seme daje prah za gliste), Tuš. (B.).
-
pelı̑nəc, -nca, m. dem. pelin; der Wermut, M.; S pelincem nasajeno, S trnjičem ograjeno (srce), Npes.-K.
-
pelı̑nka, f. neka vrsta pelina, ki ima hujši duh ter manjše in manj goste vejice in šopke od pelina, jvzhŠt.
-
pelı̑nkovəc, -vca, m. 1) pelinov grm: Pelin pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Npes.-K.; — 2) der Wermutwein, Mur.
-
pelínov, adj. Wermut-: pelinov grm, pelinovo seme.
-
pelínovica, f. voda, v kateri se je pelin kuhal ali namakal, Gor.; das Wermutwasser, Jan. (H.).
-
pelínovina, f. voda, v katero se je pelin ožel, Gor.
-
pelíščiti, -ı̑ščim, vb. pf. = peliskniti, C.; — ohrfeigen, Mur.; — fallen, plumpen, C.
-
pę́liti, -im, vb. impf. spannen, gespannt machen (o obleki), vzhŠt.- C.; p. se, sich spannen (o tesni obleki): rokavi se mi pelijo, vzhŠt.- C.
-
peljȃj, m. die Fuhre, das Fuder, Cig., Jan., ogr.- C.; en peljaj sena, vzhŠt.
-
peljȃjica, f. das Gängelband, C.
-
peljȃnje, n. das Führen; — das Fahren.
-
péljati, pę́ljem in: peljáti, -ȃm, vb. impf. führen; za roko koga p.; za podpazduho se p., eingehängt gehen, Cig.; — leiten, Cig., Jan.; kamor srce pelje, nach Herzenslust, Jan.; umeti, kako svet pelja, Lebensart verstehen, Jurč.; — mittelst eines Fahrzeuges fortbringen, fahren ( trans.); gospodo p. v mesto; (brez objekta): kam pa peljaš? — p. se, mittelst eines Fahrzeuges weiter befördert werden, fahren ( intr.); s pošto, po železnici, v ladji, v čolnu se p.; — prim. it. pigliare, nehmen, Mik. (Et.).
-
peljȃtva, f. das Führen, die Führung, C.
-
pelkíca, f. neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
-
pelod, m. = cvetni prah, Tuš. (B.); — prim. hs. pelud (v istem pomenu).
-
pẹ́na, f. 1) der Schaum; nav. pl. pene; pene se mu cedijo iz ust; pene pobrati z juhe, die Suppe abschäumen; — 2) zlata p., zu dünnen, zarten Blättchen geschlagenes Gold, dünnes Blattgold, der Goldschaum; — das Musivgold, Cig. (T.); — steklena p., die Glasgalle, Cig.; — morska p., der Meerschaum (talcum lithomarga), Cig., Jan., DZ., nk.; — kremenita p., die Kieselguhr, DZ.
-
pẹ̑narica, f. der Schaumlöffel, C., Levst. (M.), Notr.
-
penāti, m. pl. hišni bogovi starih Rimljanov, die Penaten.
-
pẹ́nav, adj. schäumig, geiferig, Jan.
-
pẹ́navəc, -vca, m. der Schaumwurm, Cig.
-
pẹ́navka, f. der Schaumlöffel, jvzhŠt.
-
pẹ́nenica, f. der Schaumlöffel, die Schaumkelle, V.-Cig., Jan., Hip.- C., Met., Erj. (Torb.), Gor.; ( nam. penənica?).
-
pẹ̑neštvọ, n. das Münzwesen, Cig. (T.), DZ.
-
pẹ̑nez, m. die Münze, Guts., Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); beli penezi za črne dni, die Sparpfennige, C.; droben p., Scheidemünze, Erj. (Min.); zveneč p., klingende Münze, DZ.; — pl. penezi, Geld, Jan., C., vzhŠt. i. dr.; — tudi: pẹ̑nez, -ę́za, Valj. (Rad); gen. pl. pẹ̑nez, Mur., C., Mik., pẹnę́z, kajk.- Valj. (Rad).
-
pẹnezárnica, f. die Münzanstalt, Mur.
-
pẹ̑nezən, -zna, adj. 1) Münz-, Geld-, Mur., Cig.; penezno edinstvo, die Münzeinheit (zwischen zwei Staaten), Cig. (T.); — 2) geldreich, Jan. (H.).
-
pẹ̑neznica, f. 1) das Münzamt, Jan.; — 2) die Casse, h. t.- Cig. (T.); — die Geldtasche, DZ.
-
pẹ̑nezničar, -rja, m. der Cassier, Jan. (H.).
-
pẹ̑neznik, m. der Wechsler, Cig.; der Banquier, Vrt.
-
pẹnezokǫ́vən, -vna, adj. das Prägen von Münzen betreffend: penezokǫ̑vna naprava, die Münzanstalt, Cig.
-
pẹnezokǫ̑vnica, f. die Münzanstalt, Cig.
-
pẹnezomẹ̑nəc, -nca, m. der Geldwechsler, Cig., Jan.
-
pẹnezoznȃnəc, -nca, m. = penezoslovec, Cig.
-
pẹ̑než, m. das Schäumen, C.; — der Schaum: p. na juhi, C.; pes je poln peneža, Hal.- C.
-
pẹ̑nežnica, f. der Abschaumlöffel, Fr., Hal.- C.
-
1. pẹ́nica, f. dem. pena; kleiner Schaum; — olove penice, der Biergerm, C.
-
2. pẹ́nica, f. die Grasmücke; vrtna p., die Gartengrasmücke (sylvia hortensis), Erj. (Ž.); velika p., das Braunkehlchen (saxicola rubetra), Cig., Frey. (F.); bela p., der schwarzkehlige Steinschmätzer (saxicola rubicola), Frey. (F.); črna p., der Mönch, das Schwarzplättchen (curruca atricapilla), Cig., Frey. (F.), Levst. (Nauk); grahljasta p., die Sperbergrasmücke (curruca nisoria), Levst. (Nauk), = pisana p., Frey. (F.); trstna p., der Binsensänger (curruca aquatica), Levst. (Nauk), Frey. (F.); laška p., der gefleckte Fliegenfänger (muscicapa grisola), Cig., Frey. (F.).
-
pẹnína, f. der Schaumwein, Cig., Jan., Nov.- C., DZ.
-
pẹ́niti, pẹ̑nim, vb. impf. schäumen machen, spritzen: p. pivo z brizganjem, Levst. (Nauk); — p. se, schäumen; pivo, vino se peni; od jeze, togote se p., vor Zorn schäumen.
-
1. pẹnjáča, f. der Schaumlöffel, Mik., vzhŠt.- C.; — prim. pena.
-
pẹ́njenica, f. = penenica, der Schaumlöffel, Cig., Valj. (Rad), Štrek.
-
pẹ́njenje, n. das Schäumen.
-
pẹnjúlja, f. der Schaumlöffel, die Schaumkelle, Cig., Ravn. (Abc.).
-
1. pẹ̑nkati, -am, vb. impf. schäumend fließen, C.
-
penkəlj, -klja, m., C., Št.- SlN., pogl. 2. pentelj.
-
2. pẹ̑nkica, f. der Zeisig (linarius spinus), Cig., Frey. (F.).
-
pẹ́novka, f. der Schaumlöffel, die Schaumkelle, Guts., Mur., Cig., Jan., C.
-
pentagōn, m. peteroogelnik, das Pentagon ( math.), Cig. (T.).
-
pę̑ntek, m. ein Musikinstrument: das Hackbrettchen, Cig., Jan., Blc.-C.; igrati na p., LjZv.
-
pę̑ntekati, -am, vb. impf. auf dem Hackbrett spielen, Blc.-C.
-
1. péntəlj, -tlja, m. = 1. pentlja, die Masche, die Schlinge, SlGradec- C.
-
2. péntəlj, -tlja, m. = pecelj, der Weinbeerkamm, Fr.- C.; der Obststengel, C.
-
1. péntlja, f. die Masche, die Schlinge, SlGradec- C., (penklja) Cig., Jan., Gor.; s pentljo (penkljo) zavezati, Levst. (Rok.).
-
2. péntlja, f. der Obststiel, der Traubenkamm, (penklja) Jarn., Cig., M.; prazne pentlje (penklje) visijo po trti, Konjice ( Št.).
-
1. pentljáti, -ȃm, vb. impf. Maschen machen, Z., (penkljati) Cig., Jan., Gor.
-
2. pentljáti, -ȃm, vb. impf. pentlje odstranjevati, die Traubenkämme von den Beeren entfernen, (penkljati) Št.- SlN.
-
péntljevəc, -vca, m. der Stengelwein, C.
-
péntljevje, n. coll. der Traubenstengel, C.
57.001 57.101 57.201 57.301 57.401 57.501 57.601 57.701 57.801 57.901
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani