Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (57.501-57.600)

  1. pəhníti, páhnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen ( bes. mit einem länglichen Gegenstande); z drogom me je pehnil, (pahnil) Mur.; vol z rogmi koga pahne, Dalm.- C.; v oko me je pehnil, er ist mir mit einem spitzigen Gegenstande ins Auge gefahren, Mur.; p. (pahniti) koga od sebe, s konja, s prestola, Cig.; v ječo koga p., Ravn.; — stechen; z iglo koga v glavo p., Guts. (Res.); z nožem koga p., C., Št.; meč v koga p., C.; — 2) hervorwachsen lassen, treiben: žito bo več stebel pehnilo, (pah-) Cig.; rž bo vnovič pehnila, (pah-) Vrtov. (Km. k.); — 3) pahnjen = prismojen, verrückt, Mur., C., vzhŠt.
  2. pẹhóta, f. 1) die Ermattung, Z.; — 2) (po drugih slov. jezikih) das Fußvolk, die Infanterie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  3. pẹhótən, -tna, adj. Infanterie-, Jan.; pehotna puška, das Infanteriegewehr, LjZv.
  4. pę́hta, f. = nerodna, debela ženska, Dol.
  5. pehtàn, -ána, m. ein dickes, schmutziges Mannsbild, Cig.
  6. pę̑htra, f. pehtra-baba, ein mythisches weibliches Wesen, C., Gor.; p. otroke pobira, Zv.; — prim. nem. die Frau Berchta, Levst. ( LjZv. 1881. 346.); — prim. tudi perta.
  7. pę́htran, m. der Dragun-Beifuß, der Bertram (artemisia dragunculus), Medv. (Rok.), Kr.; — tudi: der Bertram (pyrethrum), Cig., Medv. (Rok.); — iz nem. Berchtram = Bertram.
  8. pę́htranov, adj. mit dem Bertramkraut (artemisia dragunculus) gewürzt, Kr.
  9. péjica, f. jama, v kateri se koplje pesek, Malhinje- Erj. (Torb.); — (pejca) die Grotte, Štrek.
  10. pę́k, m. der Bäcker; — prim. stvn. peccho, bav. beck, Mik.
  11. pę́ka, f. das Backen; kruh po peki, frisches Brot, Cig., Met.; dobra dekla je za kuho in peko, jvzhŠt.; mati imajo veliko peko, Erj. (Izb. sp.); — kolikor se enkrat da v peč, das Gebäck, Cig.; celo peko kruha bi snel, tako je požrešen, Lašče- Levst. (Rok.); — kruh stare peke, altbackenes Brot, Cig., Slom.
  12. pekár, -rja, m. der Bäcker, Cig., Jan., C., Žnid., Levst. (Nauk).
  13. pekaríca, f. die Bäckerin, Cig., Jan., Levst. (Rok.).
  14. pekarı̑ja, f. 1) = pekarstvo, die Bäckerei; — 2) das Gebäck.
  15. pekárnica, f. das Backhaus, die Bäckerei, Mur., Cig., C., kajk.- Valj. (Rad); — die Backstube, Levst. (Pril.); — der Bäckerladen, Cig., Jan., C.
  16. pəkáti, -ȃm, vb. impf. 1) an das Waschbrett schlagen: p. perilo, štrene, SlGradec- C.; — 2) p. se, sich katzbalgen, Cig.
  17. pəkə̀ł, -klà, m. 1) das Pech, Blc.-C.; — der Theer, Dol.; — 2) die Hölle; v p. priti; pekelvice, die Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), ker otroci pukajoč cvetna peresca ugibljejo, pridejo li v pekel ali v vice ali v nebesa, Kras- Erj. (Torb.); — 3) eine Art Flachsdörrofen, SlGor.- C.; pékəł, Št., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  18. pekèt, -ę́ta, m. das Getrampel ( z. B. der Pferde), Z., Zora, Valj. (Rad).
  19. peketȃnje, n. das Getrampel, das Gestampfe, Cig., Jan.; p. konjskih kopit, Jurč.
  20. peketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. mit den Hufen die Erde stampfen, trotten, traben, Mur., Cig., C.; Črez kam'ne peketajo, Preš.
  21. pę́kəv, -kve, f. die Bratpfanne, Mur., Cig.; pogača v pekvi, Trst. (Let.); — prim. pekva.
  22. pékləc, -kləca, m. = peklenec, Levst. (Zb. sp. II. 55.).
  23. pəklę̑n, adj. Höllen-; verdammt ( pos. v kletvicah); pekleno olje, = hudičevo o., Z.
  24. pəklę́nəc, -nca, m. der Höllengeist, der Teufel, Mur., Cig., Guts. (Res.).
  25. pəklenẹ́ti, -ím, vb. impf. Gram verursachen, wurmen: to me pekleni, vzhŠt.
  26. pəkleníca, f. 1) die Wagenschmiere, C.; — 2) die Furie, Jan. (H.); — prim. pekel 1) in 2).
  27. pəklę́nščica, f. das Höllenweib, Cv.
  28. pəklẹ́ti, -ím, vb. impf. = pekliti, Dol.- Levst. ( LjZv. I. 36.).
  29. 1. pəklína, f. kamena p., das Erdpech, das Erdharz, Erj. (Min.); — prim. pekel 1).
  30. pəklíti, -ím, vb. impf. peinigen, quälen, Sorgen machen, Mur., V.-Cig., Jan., Dol., vzhŠt.- C.; vest jih bo pekla in peklila vekoma, Burg.; vestni nepokoj ga pekli, Ravn.; — p. se, sich ärgern, M., Pohl. (Km.).
  31. péklja, f., nam. petlja, der Obststiel, C., Št.
  32. pę́kovka, f. die Bäckersfrau.
  33. pę̑kva, f. die Bratpfanne, Mur., Trst. (Let.), BlKr., vzhŠt.
  34. pelę́ha, f. = peliha, der Fleck, bes. ein rother Fleck am Leibe, Ig (Dol.); — das Hitzbläschen, Valj. (Rad); — kaka p. zemlje, ein Fleck Erde, Zv.
  35. pə̀lək, -lka, m. 1) = peček, der Obstkern, der Weinbeerkern, Kras, Prim., Cig., Štrek., Plužna- Erj. (Torb.); hruševi pelki, Vrtov. (Km. k.); iz pelka zrasla mladika, Nov.; črvi se zarijejo blizu pecljev v nezrele jagode do pelkov, katerih jedrca jim služijo v živež, Nov.; — 2) die Haut der Weinbeere, Dutovlje (Kras)- Erj. (Torb.).
  36. pelę́nčək, -čka, m. das Wickelkind, Jan.
  37. pelenẹ́ti, -ím, vb. impf. bitter sein, C.
  38. pelę́niti, -ę̑nim, vb. impf. = peliniti, verbittern: skrb za brata jej je tesnila in pelenila čute, Jurč.
  39. pelíha, f. der Fleck, C.; ein röthlicher Fleck auf den Wangen, Mik.; das Hitzbläschen, Valj. (Rad); — prim. pelisa.
  40. pelikān, m. der Pelikan, die Kropfgans (pelecanus onocrotalus), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  41. pelín, m. der Wermut (artemisia absynthium); — divji p., der Beifuß (a. vulgaris), Mur., Cig.; das Schimmelkraut, das Filzkraut (filago arvensis), Josch; — judovski p., das Wurmkraut (a. judaica), Cig.; — tudi: pélin, -ína.
  42. pelı̑nčək, -čka, m. eine asiatische Wermutart (artemisia contra), (seme daje prah za gliste), Tuš. (B.).
  43. pelı̑nəc, -nca, m. dem. pelin; der Wermut, M.; S pelincem nasajeno, S trnjičem ograjeno (srce), Npes.-K.
  44. pelı̑nka, f. neka vrsta pelina, ki ima hujši duh ter manjše in manj goste vejice in šopke od pelina, jvzhŠt.
  45. pelı̑nkovəc, -vca, m. 1) pelinov grm: Pelin pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Npes.-K.; — 2) der Wermutwein, Mur.
  46. pelínov, adj. Wermut-: pelinov grm, pelinovo seme.
  47. pelínovica, f. voda, v kateri se je pelin kuhal ali namakal, Gor.; das Wermutwasser, Jan. (H.).
  48. pelínovina, f. voda, v katero se je pelin ožel, Gor.
  49. pelíščiti, -ı̑ščim, vb. pf. = peliskniti, C.; — ohrfeigen, Mur.; — fallen, plumpen, C.
  50. pę́liti, -im, vb. impf. spannen, gespannt machen (o obleki), vzhŠt.- C.; p. se, sich spannen (o tesni obleki): rokavi se mi pelijo, vzhŠt.- C.
  51. peljȃj, m. die Fuhre, das Fuder, Cig., Jan., ogr.- C.; en peljaj sena, vzhŠt.
  52. peljȃjica, f. das Gängelband, C.
  53. peljȃnje, n. das Führen; — das Fahren.
  54. péljati, pę́ljem in: peljáti, -ȃm, vb. impf. führen; za roko koga p.; za podpazduho se p., eingehängt gehen, Cig.; — leiten, Cig., Jan.; kamor srce pelje, nach Herzenslust, Jan.; umeti, kako svet pelja, Lebensart verstehen, Jurč.; — mittelst eines Fahrzeuges fortbringen, fahren ( trans.); gospodo p. v mesto; (brez objekta): kam pa peljaš? — p. se, mittelst eines Fahrzeuges weiter befördert werden, fahren ( intr.); s pošto, po železnici, v ladji, v čolnu se p.; — prim. it. pigliare, nehmen, Mik. (Et.).
  55. peljȃtva, f. das Führen, die Führung, C.
  56. pelkíca, f. neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  57. pelod, m. = cvetni prah, Tuš. (B.); — prim. hs. pelud (v istem pomenu).
  58. pẹ́na, f. 1) der Schaum; nav. pl. pene; pene se mu cedijo iz ust; pene pobrati z juhe, die Suppe abschäumen; — 2) zlata p., zu dünnen, zarten Blättchen geschlagenes Gold, dünnes Blattgold, der Goldschaum; — das Musivgold, Cig. (T.); — steklena p., die Glasgalle, Cig.; — morska p., der Meerschaum (talcum lithomarga), Cig., Jan., DZ., nk.; — kremenita p., die Kieselguhr, DZ.
  59. pẹ̑narica, f. der Schaumlöffel, C., Levst. (M.), Notr.
  60. penāti, m. pl. hišni bogovi starih Rimljanov, die Penaten.
  61. pẹ́nav, adj. schäumig, geiferig, Jan.
  62. pẹ́navəc, -vca, m. der Schaumwurm, Cig.
  63. pẹ́navka, f. der Schaumlöffel, jvzhŠt.
  64. pẹ́nenica, f. der Schaumlöffel, die Schaumkelle, V.-Cig., Jan., Hip.- C., Met., Erj. (Torb.), Gor.; ( nam. penənica?).
  65. pẹ̑neštvọ, n. das Münzwesen, Cig. (T.), DZ.
  66. pẹ̑nez, m. die Münze, Guts., Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); beli penezi za črne dni, die Sparpfennige, C.; droben p., Scheidemünze, Erj. (Min.); zveneč p., klingende Münze, DZ.; — pl. penezi, Geld, Jan., C., vzhŠt. i. dr.; — tudi: pẹ̑nez, -ę́za, Valj. (Rad); gen. pl. pẹ̑nez, Mur., C., Mik., pẹnę́z, kajk.- Valj. (Rad).
  67. pẹnezárnica, f. die Münzanstalt, Mur.
  68. pẹ̑nezən, -zna, adj. 1) Münz-, Geld-, Mur., Cig.; penezno edinstvo, die Münzeinheit (zwischen zwei Staaten), Cig. (T.); — 2) geldreich, Jan. (H.).
  69. pẹ̑neznica, f. 1) das Münzamt, Jan.; — 2) die Casse, h. t.- Cig. (T.); — die Geldtasche, DZ.
  70. pẹ̑nezničar, -rja, m. der Cassier, Jan. (H.).
  71. pẹ̑neznik, m. der Wechsler, Cig.; der Banquier, Vrt.
  72. pẹnezokǫ́vən, -vna, adj. das Prägen von Münzen betreffend: penezokǫ̑vna naprava, die Münzanstalt, Cig.
  73. pẹnezokǫ̑vnica, f. die Münzanstalt, Cig.
  74. pẹnezomẹ̑nəc, -nca, m. der Geldwechsler, Cig., Jan.
  75. pẹnezoznȃnəc, -nca, m. = penezoslovec, Cig.
  76. pẹ̑než, m. das Schäumen, C.; — der Schaum: p. na juhi, C.; pes je poln peneža, Hal.- C.
  77. pẹ̑nežnica, f. der Abschaumlöffel, Fr., Hal.- C.
  78. 1. pẹ́nica, f. dem. pena; kleiner Schaum; — olove penice, der Biergerm, C.
  79. 2. pẹ́nica, f. die Grasmücke; vrtna p., die Gartengrasmücke (sylvia hortensis), Erj. (Ž.); velika p., das Braunkehlchen (saxicola rubetra), Cig., Frey. (F.); bela p., der schwarzkehlige Steinschmätzer (saxicola rubicola), Frey. (F.); črna p., der Mönch, das Schwarzplättchen (curruca atricapilla), Cig., Frey. (F.), Levst. (Nauk); grahljasta p., die Sperbergrasmücke (curruca nisoria), Levst. (Nauk), = pisana p., Frey. (F.); trstna p., der Binsensänger (curruca aquatica), Levst. (Nauk), Frey. (F.); laška p., der gefleckte Fliegenfänger (muscicapa grisola), Cig., Frey. (F.).
  80. pẹnína, f. der Schaumwein, Cig., Jan., Nov.- C., DZ.
  81. pẹ́niti, pẹ̑nim, vb. impf. schäumen machen, spritzen: p. pivo z brizganjem, Levst. (Nauk); — p. se, schäumen; pivo, vino se peni; od jeze, togote se p., vor Zorn schäumen.
  82. 1. pẹnjáča, f. der Schaumlöffel, Mik., vzhŠt.- C.; — prim. pena.
  83. pẹ́njenica, f. = penenica, der Schaumlöffel, Cig., Valj. (Rad), Štrek.
  84. pẹ́njenje, n. das Schäumen.
  85. pẹnjúlja, f. der Schaumlöffel, die Schaumkelle, Cig., Ravn. (Abc.).
  86. 1. pẹ̑nkati, -am, vb. impf. schäumend fließen, C.
  87. penkəlj, -klja, m., C., Št.- SlN., pogl. 2. pentelj.
  88. 2. pẹ̑nkica, f. der Zeisig (linarius spinus), Cig., Frey. (F.).
  89. pẹ́novka, f. der Schaumlöffel, die Schaumkelle, Guts., Mur., Cig., Jan., C.
  90. pentagōn, m. peteroogelnik, das Pentagon ( math.), Cig. (T.).
  91. pę̑ntek, m. ein Musikinstrument: das Hackbrettchen, Cig., Jan., Blc.-C.; igrati na p., LjZv.
  92. pę̑ntekati, -am, vb. impf. auf dem Hackbrett spielen, Blc.-C.
  93. 1. péntəlj, -tlja, m. = 1. pentlja, die Masche, die Schlinge, SlGradec- C.
  94. 2. péntəlj, -tlja, m. = pecelj, der Weinbeerkamm, Fr.- C.; der Obststengel, C.
  95. 1. péntlja, f. die Masche, die Schlinge, SlGradec- C., (penklja) Cig., Jan., Gor.; s pentljo (penkljo) zavezati, Levst. (Rok.).
  96. 2. péntlja, f. der Obststiel, der Traubenkamm, (penklja) Jarn., Cig., M.; prazne pentlje (penklje) visijo po trti, Konjice ( Št.).
  97. 1. pentljáti, -ȃm, vb. impf. Maschen machen, Z., (penkljati) Cig., Jan., Gor.
  98. 2. pentljáti, -ȃm, vb. impf. pentlje odstranjevati, die Traubenkämme von den Beeren entfernen, (penkljati) Št.- SlN.
  99. péntljevəc, -vca, m. der Stengelwein, C.
  100. péntljevje, n. coll. der Traubenstengel, C.

   57.001 57.101 57.201 57.301 57.401 57.501 57.601 57.701 57.801 57.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA