Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (57.401-57.500)

  1. pečȃł, f. der Gram, Jan., Cig. (T.); — stsl.
  2. pečȃnje, n. die Beschäftigung (mit einer Sache), der Verkehr (mit einer Person); p. s čim, s kom; bes. verbotener Umgang, M.
  3. pečár, -rja, m. 1) der Ofenbauer, der Ofensetzer, der Ofenhändler, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Bäcker, Alas., Dict.; — 3) tisti, ki peči kreše, der Steinhauer, Rez.- C.
  4. pečárka, f. neka goba: der Bratschwamm, Mur.
  5. pečárkica, f. dem. pečarka, Mur., Danj. (Posv. p.).
  6. pečȃt, m. 1) das Siegel; ročni, občinski, sodnijski p.; p. pritisniti na kaj, etwas mit dem Siegel versehen; pod pečat dejati, in die Sperre nehmen, Cig.; svinčeni p., die Plombe, DZ.; — 2) die mit dem Amtssiegel versehene Vorladung, Z., Gor.; p. vzeti, gerichtlich klagen, Gor.; — das Decret, C.; — 3) das Gepräge, Cig. (T.); — tudi: péčat.
  7. pečȃt, f. = pečat m., Cig., Ravn., Gor., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); s svojo lastno pečatjo, dolžno pismo iz l. 1630- Let.; — ali je rojstveni list ali kakova pečat (Vorladung), Jurč.; da ne plačaš, precej imaš pečat v hiši, Zv.
  8. pečȃtar, -rja, m. 1) der Siegelstecher, Mur., Cig., C.; — 2) der Siegeler, Cig., C.
  9. pečȃtən, -tna, adj. Siegel-: pečatni vosek; pečatni prstan, der Siegelring.
  10. pečátenje, n. das Siegeln; (pravilno: pečačenje).
  11. pečatílọ, n. die Siegelpresse, Jan.
  12. pečátiti, -ȃtim, vb. impf. siegeln, abstempeln; p. pisma, svedočbe.
  13. pečatı̑vəc, -vca, m. der Siegeler, Cig.
  14. pečȃtnica, f. 1) die Siegelpresse, Cig.; — 2) die Bulle, Let., ZgD.
  15. pečȃtnik, m. 1) der Siegelstock; — = pečatni prstan, Cig., Ravn.- C.; — kovni p., der Prägestempel, DZ.; — 2) = pečatnikar, der Siegelbewahrer, Jan.
  16. pečȃtnikar, -rja, m. der Siegelbewahrer, V.-Cig.
  17. pečatnína, f. das Siegelgeld, Cig., DZ.
  18. 1. pę̑čək, -čka, m. za pečkom, im Ofenwinkel, Jurč.; pust za pečkom, velika noč pod oknom, Dol.- DSv.; — prim. zapeček.
  19. 2. pəčə̀k, -čkà, m. 1) der Weinbeerkern, der Fruchtkern von Äpfeln, Birnen u. dgl.; jabolko je zrelo, kadar ima črne pečke; (pȇčək, -čka, Št.); — 2) neka vinska trta, C., Celjska ok., Hal.- Erj. (Torb.); — 3) die gemeine Kichererbse (cicer arietinum): divji in pitani p., Boršt ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  20. pečekȗrəc, -rca, m. der Ofenheizer, Levst. (M.).
  21. péčən, -čna, adj. 1) Ofen-; pę̑čnọ omelo, der Ofenwisch, jvzhŠt.; — 2) zum Backen gehörig: pečne kadunje, der Backtrog, Dol.; — 3) kummervoll: vsa pečna sem te iskala, Rez.- C.
  22. pečę̑n, adj. = kamenit, aus Stein: pečena miza, Rez.- C.
  23. pečę́nčica, f. dem. pečenka; das Brätchen, Cig.
  24. pečeníca, f. 1) = pečena repa, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Tolm.; — 2) der Milchschwamm, der Brätling (boletus lactifluus), Cig., M.; — 3) pečę́nica, die Brennessel (urtica urens), Stopice (Tolm.)- Erj. (Torb.), Ben.- C., Koborid ( Goriš.).
  25. pečenína, f. gebratene oder gebackene Speisen, Mur., Cig.; das Backwerk, Jan.
  26. pečenják, m. 1) eine Art Kuchen: der Topfkuchen, Št.- Cig., Jan., Slom.- C., Celjska ok.- C.; der Gugelhupf, C.; — 2) der Bratrost, C.
  27. pečenjáriti, -ȃrim, vb. impf. Bratkoch sein, Fleisch braten, vzhŠt.- C.
  28. pečénje, n. 1) das Braten, das Backen; — 2) das Brennen: p. vesti, die Gewissensbisse, Cig.; — 3) das Gebratene, der Braten, Cig., Jan., Dol.- Z.; — das Gebackene, Cig.; — tudi: pečenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  29. pečę́nka, f. 1) der Braten; telečja, svinjska p.; boljša je žlica zelja v miru, nego pečenka v prepiru, Nov.- C.; — 2) = pečena hruška, Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 3) der Feld- o. Blätterpilz, der Champignon (agaricus campestris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  30. pečę̑nkar, -rja, m. der Bratkoch, Cig.; — der Bratenverkäufer, Bes.
  31. pečę́vən, -vna, adj. felsig, Jan.
  32. pečevína, f. 1) das Felsenstück, Mur.; — 2) der Felsengrund, die Felsengegend, Jan.
  33. pečevı̑t, adj. felsig, Cig.
  34. pečę̑vje, n. coll. Felsen, die Felsengegend; tudi: pečevjè, Kr.- Valj. (Rad).
  35. pečevnàt, -áta, adj. felsig, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan.
  36. pečevník, m. der Felsbewohner, Cig., Jan.
  37. péči, péčem, vb. impf. 1) eine feste Speise der Einwirkung der Hitze aussetzen: backen, braten; kruh, potice p., hruške, jabolka, repo, krompir, kostanj p.; meso p.; — ta zna več ko hruške peči = der versteht etwas, Cig.; kruh, repa, meso i. t. d. se peče; danes pečemo, heute ist bei uns Backtag, Cig.; — na Primorskem se kava, ječmen, nosec i. dr. ne žge, nego se peče, Erj. (Torb.); — 2) die Empfindung des Brennens verursachen, brennen: kar te ne peče, ne pihaj! Zv.; solnce peče, die Sonne brennt; rana me peče (verursacht einen brennenden Schmerz); oči me pečejo, ich habe einen brennenden Schmerz in den Augen; — pekoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — Gram verursachen: to ga peče; globoko ga je v srce pekla sramota, Levst. (Zb. sp.); vest ga peče, das Gewissen foltert (beißt) ihn; radovednost ga peče, die Neugierde plagt ihn, Cig.; — 3) peči se za kaj, sich um etwas kümmern, C., Jurč. (Tug.); ( stsl.).
  38. 1. pečíca, f. 1) ein kleiner Ofen, M., Gor., Dol.; der Brantweinbrennofen, jvzhŠt.; der Brennofen der Töpfer, Cig.; — die Bratröhre, V.-Cig.; — 2) — kamenček, das Steinchen, Rez.- C.; — 3) = kopriva, Cig.
  39. 2. pẹ́čica, f. 1) dem. peča; ein weibliches weißes Kopftuch z. B. für ein Kind; — 2) das Darmfell, das Gekröse (mesenterium); tolsto gubo, ki jo dela potrebušnica na želodcu in na črevih, imenujemo pečico (Netz), Erj. (Som.); — der Netzbraten, Dol.; — 3) die Halswamme des Rindes, BlKr.
  40. pẹ́čičən, -čna, adj. Gekrös-: pečična žila, die Gekrösader, Cig.
  41. pečína, f. 1) der Fels; — 2) die Felsenhöhle, Mur., Jan.; — 3) das Brennen der Brandwunde, Mik.
  42. pečı̑nar, -rja, m. der Felsbewohner, Cig.
  43. pečinàt, -áta, adj. felsig, C.
  44. pəčjè, n. coll. = pečki, pečke, Obstkerne, ogr.- C., Valj. (Rad).
  45. 1. pę̑čka, f. 1) das Loch unter dem Ofen, C.; — das Küchenloch in der Wand, C.; — = zapečnjak, ein Sitz hinter dem Ofen, C.; — 2) = pečena repa, pečenica, Guts.
  46. 2. pəčkà, f. = peček 2), der Obstkern (von Äpfeln, Birnen, Trauben u. dgl.), Cig., Dol., Notr.; denarja kakor pečka na jablani, kakor bučnih pečka, Jurč.
  47. 3. pə̀čka, f. = pečkalo, eine saumselig handelnde Person, Gor.
  48. pəčkálọ, n. einer, der langsam und saumselig arbeitet, Cig.
  49. pəčkȃnje, n. langsames Machen, Cig.
  50. pəčkár, -rja, m. der Kernbohrer (eine Art Rüsselkäfer), Cig.
  51. pəčkàt, -áta, adj. Kerne enthaltend: pečkato sadje, das Kernobst, Cig., Jan.
  52. pəčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Kerne vom Obst auslesen, Jan. (H.); — 2) stochern: po nosu, po ušesih p., Cig.; stöbern, Z.; wühlen, Otaleži ( Goriš.)- Štrek. (Arch. XII. 464.); — = bosti koga, zabadati v koga, drezati v koga z besedami, sticheln, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) schnitzeln, bröckeln, Z.; = mrviti, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); n. pr. repo preveč na drobno ribati, kako stvar razmazavati in jo s tem uničevati, Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; — 4) bei der Arbeit nicht vorwärts kommen, Cig.; lenivo kaj delati, da nikjer ni nič pokazati, Lašče- Erj. (Torb.), Cig., Gor., BlKr.
  53. pəčkǫ́vəc, -vca, m. ein aus einem Kern gezogenes Bäumchen, C.
  54. pəčkǫ́vnica, f. pečkovnice, Steinfrüchtler, Cig. (T.).
  55. pəčkúr, -rja, m. der Kernsprössling, C.
  56. pečnàt, -áta, adj. felsig, C.; — steinern: pečnato srce, Rez.- C.
  57. pečníca, f. 1) der Backofen, Meg., Alas., Cig., Dol.; — der Brennofen, Jan. (H.); — der Dörrofen (für Obst, Flachs u. dgl.), Cig., Št.; — der Töpferofen, Cig., C.; — der Bleiaschenofen, V.-Cig.; — ein Ofen mit einem eingemauerten Kessel, Gor.; Strašne kotle so skovali, Jih v pečnice grozne djali, Slom.; der Destillierofen, Cig.; — die Esse der Schmiede, Cig., C.; — 2) das Loch unter dem Ofen, Guts., Celovška ok.; — die Ofennische, C., Gor.; — das Ziegelofenloch, C.; — 3) die Ofenkachel, Cig., Jan., C., DZ.; pečnico izmekniti in zopet nazaj vstaviti, LjZv.; — 4) das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Tolm.
  58. pečník, m. 1) ein gemauerter Sitzplatz im Ofenwinkel, die Ofennische, C., Celovška ok.; — 2) der Heizer: Sajegulec in pečnik, Levst. (Zb. sp.); (bei Schmelzhütten), Cig.; — 3) der Backgast, der sein Brot dem Bäcker zum Backen bringt, Cig.; — 4) der Felsbewohner, Cig., Jan.; — 5) die Sandnelke, Ravn.- Cig.; die Karthäuser-Pechnelke (lychnis Carthusianorum), C., Medv. (Rok.); — die Aurikel (primula auricula), Zv.
  59. pečnína, f. das Ofengeld, das für den Gebrauch eines fremden Backofens gezahlt wird, das Backgeld, Cig.
  60. pečnjáčək, -čka, m. dem. pečnjak; die Ofenkachel, Guts.- Cig.
  61. pečúh, m. der Ofensitzer, V.-Cig.
  62. pečȗhar, -rja, m. der Ofensitzer, V.-Cig., Jan.
  63. pečȗšnica, f. der Küchenfetzen, C., vzhŠt.- Vest.
  64. pę̑d, -ı̑, f. die Spanne; velika p. (od mazinčnega do palčnega konca), mala p. (od kazavčnega do palčnega konca), Z.; pet pedi, pet pedi! tako, pravijo, poje prepelica; prepelica, prava kmetica, meri strn že na "pet pedi", Zv.
  65. pedagōg, m. vzgojeslovec, der Pädagog.
  66. pedagōgičən, -čna, adj. k pedagogiki spadajoč, pädagogisch.
  67. pedagōgij, m. vzgojeslovno učilišče, učiteljišče, das Pädagogium.
  68. pedagōgika, f. vzgojeslovje, die Pädagogik.
  69. pedagōški, adj. Pädagogen-, pädagogisch, nk.
  70. pedāl, m. podnožni registri, das Pedal (bei der Orgel).
  71. pedantīzəm, -zma, m. = pedantstvo, der Pedantismus.
  72. pedēl, m. vseučiliščne oblasti služabnik, der Pedell.
  73. pę́dənj, -dnja, m. die Spanne; dva pednja širok; tudi pédənj, pédnja, Št.
  74. pę́dənj-člóvẹk, -ẹ́ka, m. ein spannlanger Mensch, Prip.- Mik., Vrt.
  75. pedı̑c, m. pedici, neka vrsta ponočnih metuljev ali vešč: die Spanner (geometrae), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  76. pednjáč, m. die Raupe eines Spanners (geometra), vzhŠt., ogr.- C.
  77. pednjáti, -ȃm, vb. impf. mit der Spanne messen, Mur., Cig., C.; — pednjač (gosenica) pednja in leze, C.; — mit großen Schritten gehen, C.
  78. 1. pẹ́ga, f. der Fleck, Mur., Cig., Jan.; pege, die Sommerflecke, die Sommersprossen; solnčne pege, die Flecken der Sonne ( astr.), Cig. (T.); mrtvaška p., der Todtenfleck, Cig.; rumena p. (v očesu), der gelbe Fleck, Erj. (Som.), Žnid.; slepa p. (v očesu), der blinde Fleck, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
  79. 2. pę́ga, f. "lesen, z desak storjen lok, potreben, kadar se nad njim zida kak nizek zvod", Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.); = pl. pege, das Bogengerüst, der Gewölbebogen, Dict., Cig.; — prim. it. piega, der Bug.
  80. pę̑gam, m. der Seidenschwanz (bombycilla garrula), Cig., Jan., Erj. (Ž.); = čopasti p., die Haubendrossel ("der Böhmer"), Jan.; — prim. "pegami, böhmische Vögel", Valv. III. 448.; Pegam, der Böhme, Dict.
  81. pẹgáš, m. pegast konj: der Braunschecke, (pegaž) Cig.
  82. pẹgàt, -áta, m. das Perlhuhn, der Perlhahn, Mur., Cig., Jan., Met., Valj. (Rad).
  83. pẹ́gav, adj. gefleckt, Cig. (T.); bes. sommerfleckig.
  84. pẹ́gavəc, -vca, m. der Sommerfleckige, M.
  85. pẹ́gavka, f. neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  86. pēgaz, m. bajeslovni krilati konj, der Pegasus, Cig., Jan.
  87. pę́gla, f. der Theer, Mur., Mik.; das Colophonium, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.), DZ.; — prim. it. pégola, Pech.
  88. pəháč, m. eine schiebende Person, der Schieber, (pahač) Cig.; — der Handstößer ( mont.), SlN.
  89. pəhȃj, m. der Stößel, Jan.
  90. pəhȃłnik, m. 1) der Stößel, M.; — 2) der Riegel, SlGradec- C.; — 3) der Schrothobel ("s katerim mizar posname največje kosmatine"), Lašče- Erj. (Torb.).
  91. 1. pəhȃnje, n. 1) das Stoßen; das Stampfen; — 2) das Gestampfte: die Grütze, Ravn.- Valj. (Rad).
  92. 2. pẹ̑hanje, n. die Anstrengung, ZgD.
  93. pehár, -rja, m. 1) der Becher, Mur., C., Habd.- Mik., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); iz zlatih peharjev piti, Jsvkr.; — 2) die stroherne Backschüssel für den Brotteig, der Backkorb; nav. péhar, pehárja (pehára); — 3) der Bienenstrohkorb, C.; — prim. stvn. behhar, pehhari, lat. bicarium, Mik. (Et.); prim. tudi srvn. peichar, Bienenkorb, Levst. (Rok.).
  94. pehárčək, -čka, m. dem. peharec; 1) ein kleines Brotkörbchen, Z., jvzhŠt.; — 2) eine Schwammgattung, Mur.
  95. pehárjenje, n. das Betrügen, Valj. (Rad).
  96. pehȃrnica, f. = pehar 2), die stroherne Brotschüssel, Gor.
  97. pehȃrnik, m. der Mundschenk, Habd., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  98. 1. pẹ̑hati, -am, vb. impf. 1) abmüden, Cig., Jan.; p. se, sich abmüden, Cig., Jan., C., ZgD.; sich außer Athem laufen, Cig., C.; pehati se je moral, kakor črna živina, p. se za tuje ljudi, LjZv.; — 2) gehen: kam pehaš? Valj. (Rad); — prim. 1. peh.
  99. 2. pəháti, -ȃm, vb. impf. 1) stoßen, schupfen; od sebe koga p.; p. se, sich ( z. B. im Gedränge) stoßen; — peha se mi, es stößt mir aus dem Magen auf, Polj.; — stechen, Z., Št.; z nožem koga p., Št.; — peha me, ich habe Seitenstechen, Št.; — trpka beseda človeka v srce peha (= zbada), C.; — p. se, zanken, streiten, C.; — 2) hervorkommen o. hervorschießen lassen, treiben: trta debel zarod peha (paha) iz očes, Vrtov. (Km. k.); koruza peha, der Kukuruz schießt in die Kolben, Rihenberk- Erj. (Torb.); — po koži se mi peha, ich bekomme einen Ausschlag, Blc.-C.
  100. pę̑hič, m. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — prim. 2. peh, 2. pah 4).

   56.901 57.001 57.101 57.201 57.301 57.401 57.501 57.601 57.701 57.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA