Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (57.239-57.338)

  1. pȃrkljar, -rja, m. der Spalthufer, Cig.; — parkljarji, die Hufthiere, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  2. párkot, m. v hlevu pregraja, ki se naredi teletom ali ovcam, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — pogl. prekat.
  3. parlamēnt, m. državni zbor, das Parlament.
  4. parlamentārən, -rna, adj. parlamentarisch, nk.; parlamentarni jezik, die Parlamentssprache, nk.
  5. parlamentārnik, m. der Parlamentsredner, Zora.
  6. pȃrma, f. 1) die Scheune, Mur., Jan., Mik.; der Heuboden, Valj. (Rad), vzhŠt.; — 2) die Grotte, Jan., Poh.- C., Savinska dol.- Nov.; — prim. parna.
  7. pármati, -am, vb. impf. gedeihen, eine gute Ernte versprechen (von Feldfrüchten), Jan., Savinska dol.- C.
  8. parmezānəc, -nca, m. = parmezanski sir, Jan.
  9. pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.- Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.- Levst. (Rok.), Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
  10. pàrnȃg, -nága, adj. = čisto nag, Lašče- Levst. (Rok.); do parnazega sleči, Kast.; — iz nem. "bar" in slov. "nag", Levst. (Rok.).
  11. 1. pȃrnica, f. 1) = žehtnik, der Sechtzuber, C.; — 2) (ladja) p., das Dampfschiff, Cig., DZ.; p. na vijak, der Schraubendampfer, Cig. (T.); prim. parnik.
  12. pȃrnik, m. 1) das Süßbrot, Mur.; prim. parjenec; — 2) das Treibbeet, das Frühbeet, das Mistbeet, Cig., Jan., DZ., C.; ( rus.); — 3) kraj, kjer se treske parijo (sušijo), C.; — 4) = žehtnik, der Brühtrog, Jan.; — 5) = parni kotel, DZ.; — 6) das Dampfschiff, der Dampfer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  13. pȃrnja, f. = žehta, das Brühen oder Beuchen der Wäsche, BlKr.
  14. párnohtəlj, -tlja, m. = parnohet, (parnohtli) Rož.- Kres.
  15. párnohtnica, f. = bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Jan.
  16. parǫ̑bək, -bka, m. 1) der noch in der Erde steckende Klotz eines gefällten Baumes, der Baumstock, Cig., Jan., Levst. (Rok.), Tolm.- Erj. (Torb.), Notr., nk.; — 2) majhen preval v gozdu, Cerknica ( Goriš.).
  17. parobròd, -brǫ́da, m. das Dampfschiff, Cig., Jan., nk.; — hs.
  18. parobrǫ́dən, -dna, adj. Dampfschiff-, nk.
  19. parodı̑ja, f. posnemanje resnega govora na smešno stran, die Parodie; parodijo delati, parodieren, Cig. (T.).
  20. párog, m. der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan.; — prim. češ. paroh.
  21. pàròj, -rója, m. der Schwarm, der von einem jungen Schwarm noch in demselben Sommer entsteht, der Nachschwarm, der Jungferschwarm, Jan., Mik., Zora.
  22. parokròg, -krǫ́ga, m. der Dunstkreis, die Atmosphäre, Cig.
  23. parōla, f. gaslo, die Parole.
  24. pároma, adv. paarweise, Cig.
  25. paromèr, -mę́ra, m. der Dampfmesser, Cig., Jan., Vrt.; das Manometer, Sen. (Fiz.).
  26. paroplǫ̑vnik, m. das Dampfboot, DZ.
  27. párovnik, m. der Dampfkessel, Cig. (T.).
  28. parovnják, m. der Sechtelzuber, vzhŠt.- C.
  29. parovòz, -vǫ́za, m. der Dampfwagen, die Locomotive, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.); — rus.
  30. párožič, -iča, m. dem. parog; der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan., Vrt.
  31. 1. pȃrta, f. das Stirnband der Mädchen, Jan., Mik.; trak z raznim lepotičjem okrašen, ki so ga belokranjska dekleta nosila na čelu, ki pa zdaj skoro ni več v navadi, BlKr.; Tri parte si veže Ta kmetiška hči, Npes.- Kres; — prim. porta, madž. parta, Mik. (Et.).
  32. 2. pȃrta, f. das Bartbeil, Mur.; das breite Metzgerbeil, Bolc- Erj. (Torb.); — die Hellebarte, Jan.; — prim. nem. die "Barte", ein breites Beil.
  33. 3. pȃrta, f. parto tresti, neka igra (položijo desko na travo, v klobuk pa vsak enako število soldov, katere tresejo in iztresejo na desko), LjZv., Dol.
  34. partēr, m. pritlični del hiše, gledališča, das Parterre.
  35. particīpij, m. deležnik, das Mittelwort, das Participium.
  36. partitūra, f. pregledni prepis vseh glasov kakega mnogoglasnega glasbenega proizvoda, die Partitur.
  37. partizāna, f. eine Art Spieß, die Partisane, Cig., Jan.
  38. pàrúda, f. parude, mineralisierte Körper, Cig. (T.).
  39. 1. pȃša, f. 1) das Weiden, die Weide; o sv. Jurju se začne paša; živina je na paši; na pašo gnati; — 2) das Weidefutter; lepa, tečna, slaba p.; — čebelna, ribja p., Cig.; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; — p. za oči, die Augenweide, Cig., C.; dušna p., Nahrung für die Seele, geistige Nahrung, Cig., nk.; — 3) der Weideplatz, Cig.; ni naše paše = ni pri nas vzrastlo, Notr.- Let.
  40. 2. pāša, -e, m. častni naslov turških najvišjih oblastnikov, der Pascha.
  41. pašánoga, f. = des Schwagers Frau, Mik.
  42. páščina, f. das Weiderecht: v tem logu imam drvaščino in jeseni paščino, Rib.
  43. paščljìv, -íva, adj. eifrig, emsig, ogr.- C.; paščljivo delajo mravlje, ogr.- Kres.
  44. pášən, -šna, m. terrassenförmig sich erhebendes Terrain mit Weinlauben, Štrek.; prvi, drugi p. vinograda, Notr.; — pogl. pašten.
  45. pašénog, m. der Mann der Schwester meines Weibes, Mik.; moža dveh sester sta si pašenoga, Tolm.; (tako tudi stsl. in hs.).
  46. pašerka, f. tudi: pašerek, m., Guts., pogl. pažrka.
  47. paševáti, -ȗjem, vb. impf. als Pascha gebieten, Pascha sein, Zora.
  48. paševína, f. die Weidegebür, das Weidegeld, Jan., Naprej- C.
  49. pȃšina, f. 1) das Weidegeld, Mur., Met.; — 2) der Weideplatz: čede pripeljati na njih pašine, Škrinj.
  50. pȃšnik, m. 1) der Weideplatz, die Trift; pašniki, Weideland; — 2) eine Besprechung der Gemeindemitglieder betreffs der Gemeindeweide: pašnik smo imeli, SlGor.- C.; — 3) pl. pašniki = živaki, die Thauwurzeln ( bes. der Reben), vzhŠt.- C.
  51. pašnína, f. 1) die Weidegebür, das Triftgeld, Cig., Jan.; — 2) der Weidelohn, Cig.
  52. pȃšnja, f. 1) das Weiden, die Weide, Cig., Jan., C.; p. po mejah, das Rainweiden, Cig.; pravica pašnje, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) der Weideplatz, Gor.; — 3) = pašina 1), das Hutgeld, Cig.; mati mu pašnjo plačujejo, Ravn. (Abc.).
  53. páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Tržaška ok.- Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).
  54. paštę̑ta, f. neka jed, die Pastete.
  55. paštę̑tar, -rja, m. der Pastetenbäcker, Cig., Jan.
  56. paštę̑tarica, f. die Pastetenbäckerin, Cig.
  57. paštę̑tən, ** -tna, adj. Pasteten-: paštetni kruh, das Pastetenbrot, Cig.
  58. pȃštuba, f. die Dörrkammer (für Flachs, Obst u. dgl.), Zora; — prim. pajštva.
  59. páteči, m. pl. das Hinterbier, Guts., Jarn.
  60. patēna, f. božja skledica, die Patene.
  61. patēnt, m. odprto pismo, javno pismo, vladarsko ali vladno, dopustilno ali pooblastilno pismo, das Patent.
  62. pátər, -tra, m. der Mönchspriester.
  63. paternǫ́štər, -tra, m. der Rosenkranz.
  64. patētičən, -čna, adj. vnet, slovesen (o govoru), pathetisch, Cig. (T.), nk.
  65. pàtežíšče, n. das Metacentrum ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  66. pátoka, f. 1) der Nachwein, der Tresterwein, Meg.- Mik., Cig., Hip.- C.; tudi: pl. patoke, Jan.; — das Nachbier, Cig., Jan.; ( prim. pateči); — der Fusel, Jan., Cig. (T.), C., Mik.; — 2) slabo zadnje vino v sodu, predno poteče, BlKr.
  67. patologı̑ja, f. boloslovje, die Pathologie.
  68. patolōški, adj. bolosloven, pathologisch, nk.
  69. patr̀č, -tŕča, m. ein Stück Holz, der Prügel, vzhŠt.- C.; der Reitel (Packreitel): s patrčem kaj povezati, C.
  70. patriarhālən, -lna, adj. Patriarchal-, patriarchalisch, Cig., Jan., nk.
  71. patriarhı̑ja, f. das Patriarchat, Cig.
  72. patriarhovína, f. das Patriarchat, Kres.
  73. patrīca, f. der Abdruckstempel, die Patrice, Cig.
  74. patrīcij, m. plemenitaš, pos. starorimski, der Patricier.
  75. patrimoniālən, -lna, adj. k dedni grajščini spadajoč, Patrimonial-, Cig., Jan.
  76. patriotīzəm, -zma, m. domoljubje, rodoljubje, der Patriotismus.
  77. pátrka, f. neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  78. patŕlj, m. der Prügel, Nov.- C.; (tudi hs.).
  79. patrǫ̑la, f. obhodna ( pos. nočna) straža, die Patrouille.
  80. patrǫ̑n, m. der Schutzherr einer Kirche, der Schutzheilige, der Patron.
  81. patrǫ̑na, f. 1) die Patronin, die Schutzheilige; — 2) = naboj, die Patrone.
  82. patronják, m. die Patrontasche, Cig., Jan.
  83. patrǫ̑nka, f. die Patronin, die Schutzfrau, Cig.
  84. patȗljak, m. der Zwerg, Guts., ("patulek") vzhŠt.- C.
  85. patȗljčək, -čka, m. stebelce brez lističev pri stelji, BlKr.- Let.
  86. patúš, m. der Zwerg, der Krüppel (vedno v prezirljivem pomenu), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); (iz furl., Štrek. [Arch.]).
  87. pàtvǫ̑r, m. eine Afterbildung in einem Organismus, Cig. (T.).
  88. pàtvorína, f. das Nachgemachte, Cig. (T.).
  89. pàudȃr, m. der Rückschlag des Donners, h. t.- Cig. (T.).
  90. páuterki, m. pl. najslabše predivo, die Nachbreche beim Hanf, Podgorjane (Kor.)- Štrek. (LjZv.); — prim. potirki.
  91. pȃv, m. der Pfau (pavo cristatus); — der Pfau (ein Sternbild), Cig. (T.).
  92. pȃvčək, -čka, m. dem. pavec, das Pfauenhuhn, Cig.
  93. pȃvəc, -vca, m. dem. pav; 1) ein kleiner Pfau; — 2) der Breitschwanz (columba laticauda), Cig.
  94. pavēza, f. der Schild, Mur.; — prim. it. pavese.
  95. pȃvha, f. podklada pri sodu, da se ne vali, Kras; — prim. pavša.
  96. pavijān, m. der Pavian; dolgolasi p., der graue oder Mantelpavian (cinocephalus hamadryas), Erj. (Ž.); tudi: pāvijan.
  97. paviljōn, m. eleganten šotor ali kolibica s stožkasto streho, der Pavillon.
  98. pȃvinja, f. das Pfauenweibchen, C.
  99. 2. pȃvka, f. 1) die Pauke, Cig., Jan.; — die Trommel, Npes.-Schein.; — 2) pavke, die Bubonen, Cig.
  100. pavláč, m. der Söller, Jan.; (tudi češ.).

   56.739 56.839 56.939 57.039 57.139 57.239 57.339 57.439 57.539 57.639  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA