Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (57.201-57.300)
-
paramagnētən, -tna, adj. paramagnetisch, Sen. (Fiz.).
-
paramitı̑ja, f. neka vrsta didaktičnih pripovedek, die Paramythie, Cig. (T.).
-
pȃranje, n. das Schlitzen, das Auftrennen; — die Section, DZ., C.; p. živali, die Zootomie, Cig.
-
parȃnjək, -njka, m. die Rolle ( mech.), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. it. paranco, die Zugwinde.
-
paráš, m. 1) eine Art Messer, vzhŠt.- C.; — 2) = črtalo, das Pflugmesser, Cig.
-
pȃrati, -am, vb. impf. auftrennen; suknjo parati; — p. se, aufgehen (von der Naht); — schlitzen: trebuh p.; — secieren, obducieren, Cig., C.
-
parcēla, f. zemljišče, kot del posestva, die Parcelle.
-
párčək, -čka, m. dem. parec, das Pärchen.
-
pardōn, m. prizanesenje, milost, der Pardon.
-
párdov, adj. des Panthers, Panther-, Jan.; pardova koža, das Pantherfell, Cig.
-
pardovína, f. das Pantherfell, Cig.
-
pardūna, f. neka ladijska vrv, die Pardune, Cig.
-
párəc, -rca, m. dem. par, das Pärchen, Valj. (Rad).
-
párək, -rka, m. dem. par; das Pärchen.
-
1. pȃrən, -rna, adj. 1) Dampf-, Cig., Jan., Cig. (T.); parna kopelj, parna moč, parni stroj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) párən = soparen, Jan.; danes je parno, M.
-
2. párən, -rna, adj. ein Paar bildend: ta dva konja sta zelo parna (bilden ein gutes Paar), Ig (Dol.); — was sich leicht gattet, gattlich, Cig.
-
parentēza, f. vmesni stavek, vmetek, die Parenthese, Cig. (T.).
-
párẹz, m. kol, s katerim pri svinjkanju pastir svinjko odganja, vzhŠt.
-
pȃrga, f. 1) der Ölkuchen, Poh.; — 2) halbgelöschter Kalk, M.; — 3) eine knauserische Person, C.; — pogl. prga.
-
pàríba, f. paribe, Fischlurche, h. t.- Cig. (T.).
-
pȃrica, f. die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig.; — die Schwüle, Mur.
-
parı̑łnica, f. posoda, v kateri se kaj pari ( n. pr. perilo), das Brühfass, der Brühtrog, Habd., Cig.
-
parílọ, n. das Bähen der Wäsche, die Sechtelei, vzhŠt.- C.
-
pȃrina, f. zmočeno, na solncu posušeno seno, Dol.
-
1. páriti, pȃrim, vb. impf. 1) dunsten machen, dünsten, dämpfen; solnce pari, die Sonne hebt Dünste empor, Cig.; die Sonne bewirkt Schwüle, Z.; p. se, Dünste von sich geben, dampfen: seno se pari na kupu; na solncu se pari kaj mokrotnega; — p. se, welken, Mur., Danj.- Mik.; rože se že parijo, SlGor.; — 2) der Einwirkung des heißen Wassers aussetzen, brühen; slad p., das Malz mit heißem Wasser begießen und umrühren, maischen, V.-Cig.; perilo p., die Wäsche brühen, einlaugen, beuchen (sechteln), Habd., Cig., Mik., vzhŠt., ogr.- C.; sod p., ein Fass mit siedendem Wasser ausbrühen, Cig.
-
2. páriti, -im, vb. impf. paaren, Cig., Jan.; Krajinčan (kmet iz Suhe Krajine) vole pari, Bog pa ljudi, Zatičina ( Dol.)- Erj. (Torb.); — p. se, sich paaren (o pticah), Cig.; o sv. Gregorju se ptiči pare, Lašče- Levst. (Rok.); — p. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, M.; — tudi paríti.
-
parı̑vọ, n. das Brühfutter, Z.
-
parı̑zar, -rja, m. 1) der Pariserwagen (großer, starker Lastwagen), Slom.- C., SlN.; — 2) der Wolfsfuß (lycopus europaeus), Ip.- Erj. (Torb.); — iz nem.
-
pȃrjenəc, -nca, m. eine Art Kuchen, das Schmalzbrot, Celjska ok.- C.
-
pȃrjenik, m. nekakšen nizek, sladek kruh iz poparjenega testa, največ iz ajdove moke, navadno ga pečejo o svatovščinah, Cig., Dol.
-
1. párjenje, n. das Dünsten, das Brühen.
-
1. párkəlj, -klja, m. 1) die Klaue, der gespaltene Huf; mali p., die Afterklaue (Oberklaue), Cig.; bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Strp., nk.; — (zaničljivo o prstih na roki): parklji me bolijo, jvzhŠt.; — der ungespaltene Huf = kopito, Rez.- C.; — 2) ein Achtel einer Hube, Blc.-C., Notr.; — prim. šparkelj.
-
2. párkəlj, -klja, (-kəljna), m. der Popanz, der Teufel, Štrek. (Arch.); der Krampus (v spremstvu sv. Miklavža na Miklavžev večer); — prim. kor.-nem. partl, Štrek. (Arch.).
-
pȃrkəljc, -kəljca, m. dem. parkelj; 1) eine kleine Klaue; — 2) kozji parkeljci, das echte Geißblatt (lonicera caprifolium), lesičji parkeljci, die gelbe Keulen-Morchel oder Bärentatze (clavaria flava), Tuš. (R.).
-
pȃrkəljčək, -čka, m. dem. parkeljc; 1) eine kleine Klaue; — 2) zajčji parkeljčki, der Korallenschwamm, Kr.
-
párkəljn, -ljna, adj. Klauen-: parkeljna kuga, die Klauenseuche, Slom.- C.
-
párkəljnica, f. die Klauenseuche, Cig., Nov.
-
parkēt, m. iz ploščic zložena tla, das Parket.
-
pȃrkljar, -rja, m. der Spalthufer, Cig.; — parkljarji, die Hufthiere, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
-
párkot, m. v hlevu pregraja, ki se naredi teletom ali ovcam, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — pogl. prekat.
-
parlamēnt, m. državni zbor, das Parlament.
-
parlamentārən, -rna, adj. parlamentarisch, nk.; parlamentarni jezik, die Parlamentssprache, nk.
-
parlamentārnik, m. der Parlamentsredner, Zora.
-
pȃrma, f. 1) die Scheune, Mur., Jan., Mik.; der Heuboden, Valj. (Rad), vzhŠt.; — 2) die Grotte, Jan., Poh.- C., Savinska dol.- Nov.; — prim. parna.
-
pármati, -am, vb. impf. gedeihen, eine gute Ernte versprechen (von Feldfrüchten), Jan., Savinska dol.- C.
-
parmezānəc, -nca, m. = parmezanski sir, Jan.
-
pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.- Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.- Levst. (Rok.), Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
-
pàrnȃg, -nága, adj. = čisto nag, Lašče- Levst. (Rok.); do parnazega sleči, Kast.; — iz nem. "bar" in slov. "nag", Levst. (Rok.).
-
1. pȃrnica, f. 1) = žehtnik, der Sechtzuber, C.; — 2) (ladja) p., das Dampfschiff, Cig., DZ.; p. na vijak, der Schraubendampfer, Cig. (T.); prim. parnik.
-
pȃrnik, m. 1) das Süßbrot, Mur.; prim. parjenec; — 2) das Treibbeet, das Frühbeet, das Mistbeet, Cig., Jan., DZ., C.; ( rus.); — 3) kraj, kjer se treske parijo (sušijo), C.; — 4) = žehtnik, der Brühtrog, Jan.; — 5) = parni kotel, DZ.; — 6) das Dampfschiff, der Dampfer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
pȃrnja, f. = žehta, das Brühen oder Beuchen der Wäsche, BlKr.
-
párnohtəlj, -tlja, m. = parnohet, (parnohtli) Rož.- Kres.
-
párnohtnica, f. = bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Jan.
-
parǫ̑bək, -bka, m. 1) der noch in der Erde steckende Klotz eines gefällten Baumes, der Baumstock, Cig., Jan., Levst. (Rok.), Tolm.- Erj. (Torb.), Notr., nk.; — 2) majhen preval v gozdu, Cerknica ( Goriš.).
-
parobròd, -brǫ́da, m. das Dampfschiff, Cig., Jan., nk.; — hs.
-
parobrǫ́dən, -dna, adj. Dampfschiff-, nk.
-
parodı̑ja, f. posnemanje resnega govora na smešno stran, die Parodie; parodijo delati, parodieren, Cig. (T.).
-
párog, m. der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan.; — prim. češ. paroh.
-
pàròj, -rója, m. der Schwarm, der von einem jungen Schwarm noch in demselben Sommer entsteht, der Nachschwarm, der Jungferschwarm, Jan., Mik., Zora.
-
parokròg, -krǫ́ga, m. der Dunstkreis, die Atmosphäre, Cig.
-
parōla, f. gaslo, die Parole.
-
pároma, adv. paarweise, Cig.
-
paromèr, -mę́ra, m. der Dampfmesser, Cig., Jan., Vrt.; das Manometer, Sen. (Fiz.).
-
paroplǫ̑vnik, m. das Dampfboot, DZ.
-
párovnik, m. der Dampfkessel, Cig. (T.).
-
parovnják, m. der Sechtelzuber, vzhŠt.- C.
-
parovòz, -vǫ́za, m. der Dampfwagen, die Locomotive, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.); — rus.
-
párožič, -iča, m. dem. parog; der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan., Vrt.
-
1. pȃrta, f. das Stirnband der Mädchen, Jan., Mik.; trak z raznim lepotičjem okrašen, ki so ga belokranjska dekleta nosila na čelu, ki pa zdaj skoro ni več v navadi, BlKr.; Tri parte si veže Ta kmetiška hči, Npes.- Kres; — prim. porta, madž. parta, Mik. (Et.).
-
2. pȃrta, f. das Bartbeil, Mur.; das breite Metzgerbeil, Bolc- Erj. (Torb.); — die Hellebarte, Jan.; — prim. nem. die "Barte", ein breites Beil.
-
3. pȃrta, f. parto tresti, neka igra (položijo desko na travo, v klobuk pa vsak enako število soldov, katere tresejo in iztresejo na desko), LjZv., Dol.
-
partēr, m. pritlični del hiše, gledališča, das Parterre.
-
particīpij, m. deležnik, das Mittelwort, das Participium.
-
partitūra, f. pregledni prepis vseh glasov kakega mnogoglasnega glasbenega proizvoda, die Partitur.
-
partizāna, f. eine Art Spieß, die Partisane, Cig., Jan.
-
pàrúda, f. parude, mineralisierte Körper, Cig. (T.).
-
1. pȃša, f. 1) das Weiden, die Weide; o sv. Jurju se začne paša; živina je na paši; na pašo gnati; — 2) das Weidefutter; lepa, tečna, slaba p.; — čebelna, ribja p., Cig.; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; — p. za oči, die Augenweide, Cig., C.; dušna p., Nahrung für die Seele, geistige Nahrung, Cig., nk.; — 3) der Weideplatz, Cig.; ni naše paše = ni pri nas vzrastlo, Notr.- Let.
-
2. pāša, -e, m. častni naslov turških najvišjih oblastnikov, der Pascha.
-
pašánoga, f. = des Schwagers Frau, Mik.
-
páščina, f. das Weiderecht: v tem logu imam drvaščino in jeseni paščino, Rib.
-
paščljìv, -íva, adj. eifrig, emsig, ogr.- C.; paščljivo delajo mravlje, ogr.- Kres.
-
pášən, -šna, m. terrassenförmig sich erhebendes Terrain mit Weinlauben, Štrek.; prvi, drugi p. vinograda, Notr.; — pogl. pašten.
-
pašénog, m. der Mann der Schwester meines Weibes, Mik.; moža dveh sester sta si pašenoga, Tolm.; (tako tudi stsl. in hs.).
-
pašerka, f. tudi: pašerek, m., Guts., pogl. pažrka.
-
paševáti, -ȗjem, vb. impf. als Pascha gebieten, Pascha sein, Zora.
-
paševína, f. die Weidegebür, das Weidegeld, Jan., Naprej- C.
-
pȃšina, f. 1) das Weidegeld, Mur., Met.; — 2) der Weideplatz: čede pripeljati na njih pašine, Škrinj.
-
pȃšnik, m. 1) der Weideplatz, die Trift; pašniki, Weideland; — 2) eine Besprechung der Gemeindemitglieder betreffs der Gemeindeweide: pašnik smo imeli, SlGor.- C.; — 3) pl. pašniki = živaki, die Thauwurzeln ( bes. der Reben), vzhŠt.- C.
-
pašnína, f. 1) die Weidegebür, das Triftgeld, Cig., Jan.; — 2) der Weidelohn, Cig.
-
pȃšnja, f. 1) das Weiden, die Weide, Cig., Jan., C.; p. po mejah, das Rainweiden, Cig.; pravica pašnje, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) der Weideplatz, Gor.; — 3) = pašina 1), das Hutgeld, Cig.; mati mu pašnjo plačujejo, Ravn. (Abc.).
-
páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Tržaška ok.- Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).
-
paštę̑ta, f. neka jed, die Pastete.
-
paštę̑tar, -rja, m. der Pastetenbäcker, Cig., Jan.
-
paštę̑tarica, f. die Pastetenbäckerin, Cig.
-
paštę̑tən, ** -tna, adj. Pasteten-: paštetni kruh, das Pastetenbrot, Cig.
-
pȃštuba, f. die Dörrkammer (für Flachs, Obst u. dgl.), Zora; — prim. pajštva.
-
páteči, m. pl. das Hinterbier, Guts., Jarn.
-
patēna, f. božja skledica, die Patene.
-
patēnt, m. odprto pismo, javno pismo, vladarsko ali vladno, dopustilno ali pooblastilno pismo, das Patent.
-
pátər, -tra, m. der Mönchspriester.
56.701 56.801 56.901 57.001 57.101 57.201 57.301 57.401 57.501 57.601
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani