Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (57.201-57.300)


  1. paramagnētən, -tna, adj. paramagnetisch, Sen. (Fiz.).
  2. paramitı̑ja, f. neka vrsta didaktičnih pripovedek, die Paramythie, Cig. (T.).
  3. pȃranje, n. das Schlitzen, das Auftrennen; — die Section, DZ., C.; p. živali, die Zootomie, Cig.
  4. parȃnjək, -njka, m. die Rolle ( mech.), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); prim. it. paranco, die Zugwinde.
  5. paráš, m. 1) eine Art Messer, vzhŠt.- C.; — 2) = črtalo, das Pflugmesser, Cig.
  6. pȃrati, -am, vb. impf. auftrennen; suknjo parati; — p. se, aufgehen (von der Naht); — schlitzen: trebuh p.; — secieren, obducieren, Cig., C.
  7. parcēla, f. zemljišče, kot del posestva, die Parcelle.
  8. párčək, -čka, m. dem. parec, das Pärchen.
  9. pardōn, m. prizanesenje, milost, der Pardon.
  10. párdov, adj. des Panthers, Panther-, Jan.; pardova koža, das Pantherfell, Cig.
  11. pardovína, f. das Pantherfell, Cig.
  12. pardūna, f. neka ladijska vrv, die Pardune, Cig.
  13. párəc, -rca, m. dem. par, das Pärchen, Valj. (Rad).
  14. párək, -rka, m. dem. par; das Pärchen.
  15. 1. pȃrən, -rna, adj. 1) Dampf-, Cig., Jan., Cig. (T.); parna kopelj, parna moč, parni stroj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) párən = soparen, Jan.; danes je parno, M.
  16. 2. párən, -rna, adj. ein Paar bildend: ta dva konja sta zelo parna (bilden ein gutes Paar), Ig (Dol.); — was sich leicht gattet, gattlich, Cig.
  17. parentēza, f. vmesni stavek, vmetek, die Parenthese, Cig. (T.).
  18. párẹz, m. kol, s katerim pri svinjkanju pastir svinjko odganja, vzhŠt.
  19. pȃrga, f. 1) der Ölkuchen, Poh.; — 2) halbgelöschter Kalk, M.; — 3) eine knauserische Person, C.; — pogl. prga.
  20. pàríba, f. paribe, Fischlurche, h. t.- Cig. (T.).
  21. pȃrica, f. die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig.; — die Schwüle, Mur.
  22. parı̑łnica, f. posoda, v kateri se kaj pari ( n. pr. perilo), das Brühfass, der Brühtrog, Habd., Cig.
  23. parílọ, n. das Bähen der Wäsche, die Sechtelei, vzhŠt.- C.
  24. pȃrina, f. zmočeno, na solncu posušeno seno, Dol.
  25. 1. páriti, pȃrim, vb. impf. 1) dunsten machen, dünsten, dämpfen; solnce pari, die Sonne hebt Dünste empor, Cig.; die Sonne bewirkt Schwüle, Z.; p. se, Dünste von sich geben, dampfen: seno se pari na kupu; na solncu se pari kaj mokrotnega; — p. se, welken, Mur., Danj.- Mik.; rože se že parijo, SlGor.; — 2) der Einwirkung des heißen Wassers aussetzen, brühen; slad p., das Malz mit heißem Wasser begießen und umrühren, maischen, V.-Cig.; perilo p., die Wäsche brühen, einlaugen, beuchen (sechteln), Habd., Cig., Mik., vzhŠt., ogr.- C.; sod p., ein Fass mit siedendem Wasser ausbrühen, Cig.
  26. 2. páriti, -im, vb. impf. paaren, Cig., Jan.; Krajinčan (kmet iz Suhe Krajine) vole pari, Bog pa ljudi, Zatičina ( Dol.)- Erj. (Torb.); — p. se, sich paaren (o pticah), Cig.; o sv. Gregorju se ptiči pare, Lašče- Levst. (Rok.); — p. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, M.; — tudi paríti.
  27. parı̑vọ, n. das Brühfutter, Z.
  28. parı̑zar, -rja, m. 1) der Pariserwagen (großer, starker Lastwagen), Slom.- C., SlN.; — 2) der Wolfsfuß (lycopus europaeus), Ip.- Erj. (Torb.); — iz nem.
  29. pȃrjenəc, -nca, m. eine Art Kuchen, das Schmalzbrot, Celjska ok.- C.
  30. pȃrjenik, m. nekakšen nizek, sladek kruh iz poparjenega testa, največ iz ajdove moke, navadno ga pečejo o svatovščinah, Cig., Dol.
  31. 1. párjenje, n. das Dünsten, das Brühen.
  32. 1. párkəlj, -klja, m. 1) die Klaue, der gespaltene Huf; mali p., die Afterklaue (Oberklaue), Cig.; bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Strp., nk.; — (zaničljivo o prstih na roki): parklji me bolijo, jvzhŠt.; — der ungespaltene Huf = kopito, Rez.- C.; — 2) ein Achtel einer Hube, Blc.-C., Notr.; — prim. šparkelj.
  33. 2. párkəlj, -klja, (-kəljna), m. der Popanz, der Teufel, Štrek. (Arch.); der Krampus (v spremstvu sv. Miklavža na Miklavžev večer); prim. kor.-nem. partl, Štrek. (Arch.).
  34. pȃrkəljc, -kəljca, m. dem. parkelj; 1) eine kleine Klaue; — 2) kozji parkeljci, das echte Geißblatt (lonicera caprifolium), lesičji parkeljci, die gelbe Keulen-Morchel oder Bärentatze (clavaria flava), Tuš. (R.).
  35. pȃrkəljčək, -čka, m. dem. parkeljc; 1) eine kleine Klaue; — 2) zajčji parkeljčki, der Korallenschwamm, Kr.
  36. párkəljn, -ljna, adj. Klauen-: parkeljna kuga, die Klauenseuche, Slom.- C.
  37. párkəljnica, f. die Klauenseuche, Cig., Nov.
  38. parkēt, m. iz ploščic zložena tla, das Parket.
  39. pȃrkljar, -rja, m. der Spalthufer, Cig.; — parkljarji, die Hufthiere, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  40. párkot, m. v hlevu pregraja, ki se naredi teletom ali ovcam, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — pogl. prekat.
  41. parlamēnt, m. državni zbor, das Parlament.
  42. parlamentārən, -rna, adj. parlamentarisch, nk.; parlamentarni jezik, die Parlamentssprache, nk.
  43. parlamentārnik, m. der Parlamentsredner, Zora.
  44. pȃrma, f. 1) die Scheune, Mur., Jan., Mik.; der Heuboden, Valj. (Rad), vzhŠt.; — 2) die Grotte, Jan., Poh.- C., Savinska dol.- Nov.; — prim. parna.
  45. pármati, -am, vb. impf. gedeihen, eine gute Ernte versprechen (von Feldfrüchten), Jan., Savinska dol.- C.
  46. parmezānəc, -nca, m. = parmezanski sir, Jan.
  47. pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.- Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.- Levst. (Rok.), Tolm.- Štrek. (LjZv.); prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
  48. pàrnȃg, -nága, adj. = čisto nag, Lašče- Levst. (Rok.); do parnazega sleči, Kast.; — iz nem. "bar" in slov. "nag", Levst. (Rok.).
  49. 1. pȃrnica, f. 1) = žehtnik, der Sechtzuber, C.; — 2) (ladja) p., das Dampfschiff, Cig., DZ.; p. na vijak, der Schraubendampfer, Cig. (T.); prim. parnik.
  50. pȃrnik, m. 1) das Süßbrot, Mur.; prim. parjenec; — 2) das Treibbeet, das Frühbeet, das Mistbeet, Cig., Jan., DZ., C.; ( rus.); — 3) kraj, kjer se treske parijo (sušijo), C.; — 4) = žehtnik, der Brühtrog, Jan.; — 5) = parni kotel, DZ.; — 6) das Dampfschiff, der Dampfer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  51. pȃrnja, f. = žehta, das Brühen oder Beuchen der Wäsche, BlKr.
  52. párnohtəlj, -tlja, m. = parnohet, (parnohtli) Rož.- Kres.
  53. párnohtnica, f. = bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Jan.
  54. parǫ̑bək, -bka, m. 1) der noch in der Erde steckende Klotz eines gefällten Baumes, der Baumstock, Cig., Jan., Levst. (Rok.), Tolm.- Erj. (Torb.), Notr., nk.; — 2) majhen preval v gozdu, Cerknica ( Goriš.).
  55. parobròd, -brǫ́da, m. das Dampfschiff, Cig., Jan., nk.; hs.
  56. parobrǫ́dən, -dna, adj. Dampfschiff-, nk.
  57. parodı̑ja, f. posnemanje resnega govora na smešno stran, die Parodie; parodijo delati, parodieren, Cig. (T.).
  58. párog, m. der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan.; prim. češ. paroh.
  59. pàròj, -rója, m. der Schwarm, der von einem jungen Schwarm noch in demselben Sommer entsteht, der Nachschwarm, der Jungferschwarm, Jan., Mik., Zora.
  60. parokròg, -krǫ́ga, m. der Dunstkreis, die Atmosphäre, Cig.
  61. parōla, f. gaslo, die Parole.
  62. pároma, adv. paarweise, Cig.
  63. paromèr, -mę́ra, m. der Dampfmesser, Cig., Jan., Vrt.; das Manometer, Sen. (Fiz.).
  64. paroplǫ̑vnik, m. das Dampfboot, DZ.
  65. párovnik, m. der Dampfkessel, Cig. (T.).
  66. parovnják, m. der Sechtelzuber, vzhŠt.- C.
  67. parovòz, -vǫ́za, m. der Dampfwagen, die Locomotive, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.); rus.
  68. párožič, -iča, m. dem. parog; der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan., Vrt.
  69. 1. pȃrta, f. das Stirnband der Mädchen, Jan., Mik.; trak z raznim lepotičjem okrašen, ki so ga belokranjska dekleta nosila na čelu, ki pa zdaj skoro ni več v navadi, BlKr.; Tri parte si veže Ta kmetiška hči, Npes.- Kres; prim. porta, madž. parta, Mik. (Et.).
  70. 2. pȃrta, f. das Bartbeil, Mur.; das breite Metzgerbeil, Bolc- Erj. (Torb.); — die Hellebarte, Jan.; prim. nem. die "Barte", ein breites Beil.
  71. 3. pȃrta, f. parto tresti, neka igra (položijo desko na travo, v klobuk pa vsak enako število soldov, katere tresejo in iztresejo na desko), LjZv., Dol.
  72. partēr, m. pritlični del hiše, gledališča, das Parterre.
  73. particīpij, m. deležnik, das Mittelwort, das Participium.
  74. partitūra, f. pregledni prepis vseh glasov kakega mnogoglasnega glasbenega proizvoda, die Partitur.
  75. partizāna, f. eine Art Spieß, die Partisane, Cig., Jan.
  76. pàrúda, f. parude, mineralisierte Körper, Cig. (T.).
  77. 1. pȃša, f. 1) das Weiden, die Weide; o sv. Jurju se začne paša; živina je na paši; na pašo gnati; — 2) das Weidefutter; lepa, tečna, slaba p.; — čebelna, ribja p., Cig.; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; — p. za oči, die Augenweide, Cig., C.; dušna p., Nahrung für die Seele, geistige Nahrung, Cig., nk.; — 3) der Weideplatz, Cig.; ni naše paše = ni pri nas vzrastlo, Notr.- Let.
  78. 2. pāša, -e, m. častni naslov turških najvišjih oblastnikov, der Pascha.
  79. pašánoga, f. = des Schwagers Frau, Mik.
  80. páščina, f. das Weiderecht: v tem logu imam drvaščino in jeseni paščino, Rib.
  81. paščljìv, -íva, adj. eifrig, emsig, ogr.- C.; paščljivo delajo mravlje, ogr.- Kres.
  82. pášən, -šna, m. terrassenförmig sich erhebendes Terrain mit Weinlauben, Štrek.; prvi, drugi p. vinograda, Notr.; — pogl. pašten.
  83. pašénog, m. der Mann der Schwester meines Weibes, Mik.; moža dveh sester sta si pašenoga, Tolm.; (tako tudi stsl. in hs.).
  84. pašerka, f. tudi: pašerek, m., Guts., pogl. pažrka.
  85. paševáti, -ȗjem, vb. impf. als Pascha gebieten, Pascha sein, Zora.
  86. paševína, f. die Weidegebür, das Weidegeld, Jan., Naprej- C.
  87. pȃšina, f. 1) das Weidegeld, Mur., Met.; — 2) der Weideplatz: čede pripeljati na njih pašine, Škrinj.
  88. pȃšnik, m. 1) der Weideplatz, die Trift; pašniki, Weideland; — 2) eine Besprechung der Gemeindemitglieder betreffs der Gemeindeweide: pašnik smo imeli, SlGor.- C.; — 3) pl. pašniki = živaki, die Thauwurzeln ( bes. der Reben), vzhŠt.- C.
  89. pašnína, f. 1) die Weidegebür, das Triftgeld, Cig., Jan.; — 2) der Weidelohn, Cig.
  90. pȃšnja, f. 1) das Weiden, die Weide, Cig., Jan., C.; p. po mejah, das Rainweiden, Cig.; pravica pašnje, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) der Weideplatz, Gor.; — 3) = pašina 1), das Hutgeld, Cig.; mati mu pašnjo plačujejo, Ravn. (Abc.).
  91. páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Tržaška ok.- Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).
  92. paštę̑ta, f. neka jed, die Pastete.
  93. paštę̑tar, -rja, m. der Pastetenbäcker, Cig., Jan.
  94. paštę̑tarica, f. die Pastetenbäckerin, Cig.
  95. paštę̑tən, ** -tna, adj. Pasteten-: paštetni kruh, das Pastetenbrot, Cig.
  96. pȃštuba, f. die Dörrkammer (für Flachs, Obst u. dgl.), Zora; — prim. pajštva.
  97. páteči, m. pl. das Hinterbier, Guts., Jarn.
  98. patēna, f. božja skledica, die Patene.
  99. patēnt, m. odprto pismo, javno pismo, vladarsko ali vladno, dopustilno ali pooblastilno pismo, das Patent.
  100. pátər, -tra, m. der Mönchspriester.

   56.701 56.801 56.901 57.001 57.101 57.201 57.301 57.401 57.501 57.601  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA