Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (57.139-57.238)

  1. panǫ̑gla, f. sirkova (koruzna) p., der Maiskolben, C., Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. it. panocchia, Kolben.
  2. panorāma, f. das Umsichtgemälde, das Panorama.
  3. pánožica, f. dem. panoga; das Scheinfüßchen, Erj. (Z.).
  4. pànt, pánta, m. 1) das Thürband; — 2) die Gattung, die Art, C.; — die Statur, Meg.- C.; dobrega, slabega panta, Hal.- C.; — iz nem. "Band", ki pomenja v bav. narečju tudi: Verwandtschaft, C.
  5. pánta, f. = pant 1), Kras.
  6. panteīški, adj. pantheistisch.
  7. panteīzəm, -zma, m. vseboštvo, der Pantheismus.
  8. pānter, -rja, m. der Panther (felis pardus), Jan., Erj. (Ž.); črni p. ( f. melas), Erj. (Z.).
  9. pantomīma, f. dramatična igra s kretanjem in gibanjem telesa, brez govora in petja, die Pantomime.
  10. pantomīmičən, -čna, adj. pantomimisch.
  11. pántovəc, -vca, m. 1) die Bandweide, Mariborska ok.- Kres; — 2) nekakšen velik sveder, Gor.
  12. pàǫ́blọ, n. das Sphäroid, Cig. (T.); zemeljsko p., das Erdsphäroid, Jes.
  13. pápa, f. 1) das Essen, die Speise (v otročjem govoru); dobra pupa in papa, Glas.; — 2) pl. pape = žrelo, der Rachen, vzhŠt.; strašen plamen je gorel lintveru (= lintverju) iz pap, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
  14. pápati, -am, vb. impf. essen, pappen (v otročjem govoru).
  15. pȃpək, -pka, m. = živinski parkelj, Z., BlKr.
  16. 2. pápər, -pra, m. turški p., die Beißbeere, spanischer Pfeffer oder Paprika (capsicum annuum), Tuš. (R.); — pogl. poper.
  17. pȃpeški, adj. päpstlich, Mur., Cig., Jan.
  18. pȃpeštvọ, n. das Papstthum, Mur., Cig., Jan., nk.
  19. 1. pȃpež, m. der Papst; — prim. stvn. pabes, bābes, Mik.
  20. 2. pȃpež, m. 1) der Esser, Z.; naš Janezek je že zdaj papež, Gor.; (šaljiva beseda); — 2) coll. Esswaren, C.; — prim. papati.
  21. papeževáti, -ȗjem, vb. impf. Papst sein, als Papst regieren, Cig.
  22. pȃpeževəc, -vca, m. der Anhänger des Papstes, der Papist, Cig., Jan.
  23. pȃpežica, f. = turška repa, C.; die Topinambourrübe (helianthus tuberosus), Z.
  24. pȃpežnik, m. der Papist, Guts.- Cig., Jan., Krelj, M., Dalm.
  25. pápica, f. dem. papa; ima dosti papice in pupice, er hat genug zu essen und zu trinken (v otročjem govoru), BlKr.
  26. papígica, f. dem. papiga; nerazdružna p., der Inseparabel (psittacula pullaria), Erj. (Ž.).
  27. papı̑nəc, -nca, m. der Papist, der Katholik, ogr.- Mik., C., Vest.
  28. papı̑r, -rja, m. das Papier; pisni, pisalni p., das Schreibpapier, Cig., Jan., nk.; pisemski p., das Briefpapier, Cig., Jan.; = listovni p., Jan.; pijoči p., das Löschpapier, Cig. = pivni p., Cig., Jan.; ognjeviti p., das Pyropapier, DZ.; p. pije, das Papier fließt, Cig.; p. moči, ne drži tinte, das Papier schlägt durch, Cig.; — vrednotni p., das Wertpapier, DZ.; = vrednostni p., Jan.
  29. papı̑rčək, -čka, m. ein Stückchen Papier.
  30. papı̑rən, -rna, adj. Papier-; — papirna gospoda, der Papieradel, V.-Cig.
  31. papı̑rjev, adj. Papier-: papirjevo drevesce, die Papierstaude, Cig.
  32. papı̑rnat, adj. aus Papier, papieren; p. denar, Papiergeld.
  33. papı̑rnica, f. 1) die Papiermühle, die Papierfabrik; — 2) die Strohblume (xeranthemum annuum), Cv.
  34. papı̑rničar, -rja, m. der Inhaber einer Papierfabrik, Bes.
  35. papı̑rščina, f. das Papierzeug, h. t.- Cig. (T.); v papirščini barvan papir, im Zeug gefärbtes Papier, DZ.
  36. papīzəm, -zma, m. katoliški nauk o papeštvu, der Papismus, Jan.
  37. papı̑žji, adj. Papageien-, Cig.; papižja vrsta, eine Papageienart, Šol.
  38. papovína, f. die Eberwurz (carlina acaulis), Josch.
  39. papovje, n. = papovina, Josch; pogl. popava.
  40. paprenják, m. das Pfefferbrot, Valj. (Rad).
  41. pāprika, f. die Beißbeere, spanischer Pfeffer, Paprika (capsicum annuum), Tuš. (R.).
  42. papúčica, f. dem. papuča; das Pantoffelthierchen (paramecium), Erj. (Z.).
  43. 1. pȃr, m. = para, der Dunst, Cig., Jan.
  44. 2. pár, m. das Paar; par konj, dva para volov; vol nima para; v par iti s kom ( n. pr. v procesiji), paarweise gehen; — mož, da mu ga ni para, ein Mann, der seinesgleichen sucht; v tem nima para, hierin ist niemand mit ihm zu vergleichen.
  45. pȃra, f. 1) die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Min.); der Dampf ( phys.), Cig. (T.), nk.; — 2) die Thierseele, Cig.; paro vzeti, schlachten, Cig., Mik.; vol, pes ima paro, ne dušo, BlKr.- M., Tolm.; konjska para se drži telesa, kakor klop kože, Str.; — kot kletvica: konjska para! Z.; para zanikarna! liederliches Tuch! Cig.; ti para ti! Teufel! C., jvzhŠt.; ti šentana para! Št.- Pjk. (Črt.); da bi te para! dass dich das Wetter! Cig.; — der Teufel, der Satan, C., Mik.; — uboga para, armer Teufel; — tudi: pára.
  46. parābola, f. 1) das Gleichnis, die Parabel, Jan., nk.; — 2) die Parabel (eine Curve), Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  47. parābolən, -lna, adj. = parabolski, Cig. (T.).
  48. paradȃjzar, -rja, m. der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.); — pogl. rajsko jabolko.
  49. paradíž, m. das Paradies; — pogl. raj.
  50. paradížən, -žna, adj. Paradies-.
  51. paradı̑žnica, f. = paradajzar, der Paradiesapfel, Mur.; — pogl. rajsko jabolko.
  52. parafrāza, f. razlaga z drugimi besedami, die Paraphrase, Cig. (T.).
  53. parafrazováti, -ȗjem, vb. impf. paraphrasieren, Cig. (T.).
  54. paragrāf, m. der Paragraph; paragrafi so manjši odstavki v zakonih in znanstvenih spisih.
  55. paralelepipēd, m. prizma nad paralelogramom, das Parallelepiped, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  56. paralelı̑zəm, -zma, m. razmerje med podobnimi rečmi, der Parallelismus, Cig. (T.).
  57. paralelogrām, m. vzporednik, das Parallelogramm.
  58. paráłən, -łna, adj. zum Auftrennen dienend: parȃłni nožiček, das Trennmesser, Cig.
  59. parȃłnica, f. das Secierzimmer, DZ.
  60. parálọ, n. 1) das Trennmesser, Cig.; — 2) das Schlitzeisen, das Driet (bei den Sammtwebern), Cig.
  61. paralogīzəm, -zma, m. razumu nasproten sklep, der Paralogismus, Cig. (T.).
  62. paramagnēt, m. der Paramagnet ( phys.), Cig. (T.).
  63. paramagnētən, -tna, adj. paramagnetisch, Sen. (Fiz.).
  64. paramitı̑ja, f. neka vrsta didaktičnih pripovedek, die Paramythie, Cig. (T.).
  65. pȃranje, n. das Schlitzen, das Auftrennen; — die Section, DZ., C.; p. živali, die Zootomie, Cig.
  66. parȃnjək, -njka, m. die Rolle ( mech.), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. it. paranco, die Zugwinde.
  67. paráš, m. 1) eine Art Messer, vzhŠt.- C.; — 2) = črtalo, das Pflugmesser, Cig.
  68. pȃrati, -am, vb. impf. auftrennen; suknjo parati; — p. se, aufgehen (von der Naht); — schlitzen: trebuh p.; — secieren, obducieren, Cig., C.
  69. parcēla, f. zemljišče, kot del posestva, die Parcelle.
  70. párčək, -čka, m. dem. parec, das Pärchen.
  71. pardōn, m. prizanesenje, milost, der Pardon.
  72. párdov, adj. des Panthers, Panther-, Jan.; pardova koža, das Pantherfell, Cig.
  73. pardovína, f. das Pantherfell, Cig.
  74. pardūna, f. neka ladijska vrv, die Pardune, Cig.
  75. párəc, -rca, m. dem. par, das Pärchen, Valj. (Rad).
  76. párək, -rka, m. dem. par; das Pärchen.
  77. 1. pȃrən, -rna, adj. 1) Dampf-, Cig., Jan., Cig. (T.); parna kopelj, parna moč, parni stroj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) párən = soparen, Jan.; danes je parno, M.
  78. 2. párən, -rna, adj. ein Paar bildend: ta dva konja sta zelo parna (bilden ein gutes Paar), Ig (Dol.); — was sich leicht gattet, gattlich, Cig.
  79. parentēza, f. vmesni stavek, vmetek, die Parenthese, Cig. (T.).
  80. párẹz, m. kol, s katerim pri svinjkanju pastir svinjko odganja, vzhŠt.
  81. pȃrga, f. 1) der Ölkuchen, Poh.; — 2) halbgelöschter Kalk, M.; — 3) eine knauserische Person, C.; — pogl. prga.
  82. pàríba, f. paribe, Fischlurche, h. t.- Cig. (T.).
  83. pȃrica, f. die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig.; — die Schwüle, Mur.
  84. parı̑łnica, f. posoda, v kateri se kaj pari ( n. pr. perilo), das Brühfass, der Brühtrog, Habd., Cig.
  85. parílọ, n. das Bähen der Wäsche, die Sechtelei, vzhŠt.- C.
  86. pȃrina, f. zmočeno, na solncu posušeno seno, Dol.
  87. 1. páriti, pȃrim, vb. impf. 1) dunsten machen, dünsten, dämpfen; solnce pari, die Sonne hebt Dünste empor, Cig.; die Sonne bewirkt Schwüle, Z.; p. se, Dünste von sich geben, dampfen: seno se pari na kupu; na solncu se pari kaj mokrotnega; — p. se, welken, Mur., Danj.- Mik.; rože se že parijo, SlGor.; — 2) der Einwirkung des heißen Wassers aussetzen, brühen; slad p., das Malz mit heißem Wasser begießen und umrühren, maischen, V.-Cig.; perilo p., die Wäsche brühen, einlaugen, beuchen (sechteln), Habd., Cig., Mik., vzhŠt., ogr.- C.; sod p., ein Fass mit siedendem Wasser ausbrühen, Cig.
  88. 2. páriti, -im, vb. impf. paaren, Cig., Jan.; Krajinčan (kmet iz Suhe Krajine) vole pari, Bog pa ljudi, Zatičina ( Dol.)- Erj. (Torb.); — p. se, sich paaren (o pticah), Cig.; o sv. Gregorju se ptiči pare, Lašče- Levst. (Rok.); — p. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, M.; — tudi paríti.
  89. parı̑vọ, n. das Brühfutter, Z.
  90. parı̑zar, -rja, m. 1) der Pariserwagen (großer, starker Lastwagen), Slom.- C., SlN.; — 2) der Wolfsfuß (lycopus europaeus), Ip.- Erj. (Torb.); — iz nem.
  91. pȃrjenəc, -nca, m. eine Art Kuchen, das Schmalzbrot, Celjska ok.- C.
  92. pȃrjenik, m. nekakšen nizek, sladek kruh iz poparjenega testa, največ iz ajdove moke, navadno ga pečejo o svatovščinah, Cig., Dol.
  93. 1. párjenje, n. das Dünsten, das Brühen.
  94. 1. párkəlj, -klja, m. 1) die Klaue, der gespaltene Huf; mali p., die Afterklaue (Oberklaue), Cig.; bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Strp., nk.; — (zaničljivo o prstih na roki): parklji me bolijo, jvzhŠt.; — der ungespaltene Huf = kopito, Rez.- C.; — 2) ein Achtel einer Hube, Blc.-C., Notr.; — prim. šparkelj.
  95. 2. párkəlj, -klja, (-kəljna), m. der Popanz, der Teufel, Štrek. (Arch.); der Krampus (v spremstvu sv. Miklavža na Miklavžev večer); — prim. kor.-nem. partl, Štrek. (Arch.).
  96. pȃrkəljc, -kəljca, m. dem. parkelj; 1) eine kleine Klaue; — 2) kozji parkeljci, das echte Geißblatt (lonicera caprifolium), lesičji parkeljci, die gelbe Keulen-Morchel oder Bärentatze (clavaria flava), Tuš. (R.).
  97. pȃrkəljčək, -čka, m. dem. parkeljc; 1) eine kleine Klaue; — 2) zajčji parkeljčki, der Korallenschwamm, Kr.
  98. párkəljn, -ljna, adj. Klauen-: parkeljna kuga, die Klauenseuche, Slom.- C.
  99. párkəljnica, f. die Klauenseuche, Cig., Nov.
  100. parkēt, m. iz ploščic zložena tla, das Parket.

   56.639 56.739 56.839 56.939 57.039 57.139 57.239 57.339 57.439 57.539  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA