Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (57.101-57.200)

  1. pālmov, adj. Palmen-; p. gozd; palmovo drevo; palmovo olje, das Palmöl.
  2. páluba, f. das Verdeck, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Zv., Zora; — rus. páluba.
  3. palȗd, m. 1) angeschwemmter Unrath, das Anschwemmicht, Z., Dol.; — 2) die Binse (scirpus), Blc.-C.; — = rogoz, Rez.- C.
  4. palúda, f. das Anschwemmicht: palude in madeži (splošnega potopa), Rog.- Valj. (Rad).
  5. palȗdje, n. 1) angeschwemmtes Zeug, das Anschwemmicht, Fr., SlGradec- C.; — 2) = ropotija, der Plunder, Guts., C.; hišno p., das Hausgeräth, Meg.- C.; — das Gesindel, C.; — 3) = bičje, ločje, Binsen, Meg., Dalm., C.
  6. palȗdnica, f. die Dotterblume (caltha palustris), Cig.
  7. pàlúna, f. der Nebenmond, Jes.
  8. palȗžnica, f. das Sumpfheu, C.
  9. pàlužnína, f. das Alkaloid, Cig. (T.), C., DZ.
  10. pȃm, m. ein kleines Kind, Ravn.- M.
  11. pámet, f. 1) das Gedächtnis, Cig., Jan., Cig. (T.); na p. znati, auswendig wissen, Mur., Cig., Jan.; (= iz pameti, C.); na p. vaditi, dem Gedächtnis einprägen, Meg.- Mik.; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan., Lašče- Levst. (Rok.); = kar moja pamet nese, Erj. (Izb. sp.); za naše pameti, in unseren Tagen, Blc.-C.; na pameti imeti, gedenken, Vrt.; v pameti imeti, wissen, Gor.; — 2) die Vernunft, die Einsicht, der Verstand, die Raison, die Besonnenheit: Bog daj bebcem (norcem) pamet! komur ni Bog pameti dal, njemu je kovač ne bo skoval, Npreg.- Cig.; pamet je boljša ko žamet; zdrave pameti biti, bei Troste sein; iz pameti stopiti, irrsinnig werden, C.; od pameti iti, von Sinnen sein, C.; ni prave pameti, es ist nicht richtig in seinem Kopfe, Cig.; po pameti, vernunftgemäß; po pameti ravnati, vernünftig, besonnen handeln, Cig.; kratka p., geringe Einsicht, kurzer Verstand, Cig.; ima dolge lase pa kratko p., jvzhŠt.; po moji pameti, nach meiner Einsicht, C.; kolikor ljudi, toliko pameti, viel Köpfe, viel Sinne, Levst. (Zb. sp.); da bi jih že vendar pamet srečala, dass doch die Leute gescheiter würden, Cig., jvzhŠt.; pameti koga učiti, jemanden witzigen, Cig.; pameti si kupiti, Lehrgeld zahlen, Fr.- C.; da bi jim Bog to pamet (diesen vernünftigen Gedanken) dal! C.; — na p. vzeti, jemati, bemerken, gewahr werden, beobachten, Mur., vzhŠt., ogr.- C.; tudi: sich zu Gemüthe führen, C.; — slepa p., der Naturinstinct, Blc.-C.
  12. pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.
  13. pámetiti, -im, vb. impf. im Gedächtnisse haben, sich erinnern, sich entsinnen, Cig., Jan., Štrek.; odkar pametim, soweit ich gedenke, Cig.; odkar svet pameti, seit Menschen Gedenken, Cig.; p. kaj, Cig.
  14. pámetiva, f. der Gedächtnistag der unschuldigen Kinder, Mik., vzhŠt.; na pametivo, am Tage der unschuldigen Kinder, Vest.
  15. pámetivar, -rja, m. kdor na pametivo hodi s tepežnico po hišah, Vest.
  16. pámetka, f. dem. pamet; die Vernunft, der Verstand, C.
  17. pámetnik, m. 1) = pameten človek, Jurč., SlN.; — 2) der Gedenkmann, Cig., DZkr.; — 3) das Gedenkbuch, Cig., Jan.; — das Denkmal, Jan.; — die Denktafel, C.; — 4) = pametivar, Mur.
  18. pametnják, m. 1) ein verständiger, kluger Mensch, SlN., Vrt.; — 2) = pametivar, Mur., vzhŠt.
  19. pámetovanje, n. 1) das Gedenken, die Erinnerung, Cig. (T.); — 2) das Vernünfteln, Mur.
  20. pámetovati, -ujem, vb. impf. 1) im Gedächtnis behalten, sich erinnern, gedenken, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; odkar ljudje pametujejo, seit Menschen Gedenken, Zv.; — 2) klug machen, witzigen: to naj vas pametuje, Svet. (Rok.); — 3) vernünfteln, klügeln, Mur., C.; z umom pametuješ, Bas.
  21. pámetva, f. 1) = pametiva, Cig., C., Gor., vzhŠt.; — 2) die Witzigung: tuje nesreče so naša pametva, Vod. [Izb. sp.].
  22. pamflēt, m. sramotilen spis, das Pamphlet.
  23. pámolje, f. pl. = motoroge pri kolesu, Gor.
  24. pȃmprlič, m. ein dickes Kind, Let.; — prim. bav. pampelein, kleines, rundes Ding, tirol.-nem. pàmperl, Lämmchen, Štrek. (Arch.).
  25. pámtiti, -im, vb. impf. = pametim, nk.; — hs.
  26. panȃda, f. dicke Brotsuppe, C., Jsvkr., Valj. (Rad); — prim. it. pannata.
  27. pȃnavəc, -vca, m. der Beschwörer, Travn.- Valj. (Rad); — prim. panati.
  28. pandēkte, f. pl. zbirka izpiskov iz spisov rimskih pravnikov, die Pandekten, Cig.
  29. pandúr, -rja, m. neka vrsta ogrskih vojakov v prejšnjih stoletjih, tudi: nekakšen birič, der Pandur.
  30. pȃnj, pȃnja, panjȃ, panjȗ, m. 1) das stecken gebliebene Stück eines abgehauenen Baumes, der Baumstock; pri suhem panju je lahko ogenj netiti, Mur.; tudi panj je lep oblečen = Kleider machen Leute, Npreg.- Cig.; — der Stamm, aus dem Bretter gemacht werden, der Brettbaum, das Riegelholz, V.-Cig.; — 2) der Bienenstock; — 3) = koš, der zum Pressen geordnete Traubenhaufen, Fr.- C.
  31. panja, f., Trst. ( Glas.), pogl. panjava.
  32. panjáč, m. der Baumklotz, Cig., Jan., Gor.; der Holzklotz: koliko panjačev imava za zimo? Kod. (Mar.); zglavnjak ali, kakor pravite vi, Gorenjci, panjač, Str.
  33. panję̑vje, n. coll. Baumstöcke, Holzblöcke, BlKr.
  34. pȃnjica, f. goba, rastoča na panju, BlKr.- DSv.
  35. pȃnjič, m. hlodič, ki se pri preši na koš deva, C.
  36. pánkrt, m. ein uneheliches Kind, der Bankert; — iz nem.
  37. pánoga, f. 1) der Afterfuß ( zool.), Cig. (T.); — 2) der Seitentrieb, C.; jelenski rog ima panoge, C.; ein Theil eines Gabelastes, Z.; — panoga (komu, čemu) biti, gleichkommen, Fr.- C.; — irgend eine Abzweigung, DZ., BlKr.; — 3) der Arm ( fig.), der Wasserarm, Št.- Cig.; der Seitenarm eines Flusses, Cig.; der Mühlgang, C.; — stolbna panoga, der Stiegenarm, Levst. (Pril.); — der Gebirgszweig, Cig.; — das Fach einer Wissenschaft, C.
  38. panogàt, -áta, adj. = panogast, C.
  39. panǫ̑gla, f. sirkova (koruzna) p., der Maiskolben, C., Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. it. panocchia, Kolben.
  40. panorāma, f. das Umsichtgemälde, das Panorama.
  41. pánožica, f. dem. panoga; das Scheinfüßchen, Erj. (Z.).
  42. pànt, pánta, m. 1) das Thürband; — 2) die Gattung, die Art, C.; — die Statur, Meg.- C.; dobrega, slabega panta, Hal.- C.; — iz nem. "Band", ki pomenja v bav. narečju tudi: Verwandtschaft, C.
  43. pánta, f. = pant 1), Kras.
  44. panteīški, adj. pantheistisch.
  45. panteīzəm, -zma, m. vseboštvo, der Pantheismus.
  46. pānter, -rja, m. der Panther (felis pardus), Jan., Erj. (Ž.); črni p. ( f. melas), Erj. (Z.).
  47. pantomīma, f. dramatična igra s kretanjem in gibanjem telesa, brez govora in petja, die Pantomime.
  48. pantomīmičən, -čna, adj. pantomimisch.
  49. pántovəc, -vca, m. 1) die Bandweide, Mariborska ok.- Kres; — 2) nekakšen velik sveder, Gor.
  50. pàǫ́blọ, n. das Sphäroid, Cig. (T.); zemeljsko p., das Erdsphäroid, Jes.
  51. pápa, f. 1) das Essen, die Speise (v otročjem govoru); dobra pupa in papa, Glas.; — 2) pl. pape = žrelo, der Rachen, vzhŠt.; strašen plamen je gorel lintveru (= lintverju) iz pap, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
  52. pápati, -am, vb. impf. essen, pappen (v otročjem govoru).
  53. pȃpək, -pka, m. = živinski parkelj, Z., BlKr.
  54. 2. pápər, -pra, m. turški p., die Beißbeere, spanischer Pfeffer oder Paprika (capsicum annuum), Tuš. (R.); — pogl. poper.
  55. pȃpeški, adj. päpstlich, Mur., Cig., Jan.
  56. pȃpeštvọ, n. das Papstthum, Mur., Cig., Jan., nk.
  57. 1. pȃpež, m. der Papst; — prim. stvn. pabes, bābes, Mik.
  58. 2. pȃpež, m. 1) der Esser, Z.; naš Janezek je že zdaj papež, Gor.; (šaljiva beseda); — 2) coll. Esswaren, C.; — prim. papati.
  59. papeževáti, -ȗjem, vb. impf. Papst sein, als Papst regieren, Cig.
  60. pȃpeževəc, -vca, m. der Anhänger des Papstes, der Papist, Cig., Jan.
  61. pȃpežica, f. = turška repa, C.; die Topinambourrübe (helianthus tuberosus), Z.
  62. pȃpežnik, m. der Papist, Guts.- Cig., Jan., Krelj, M., Dalm.
  63. pápica, f. dem. papa; ima dosti papice in pupice, er hat genug zu essen und zu trinken (v otročjem govoru), BlKr.
  64. papígica, f. dem. papiga; nerazdružna p., der Inseparabel (psittacula pullaria), Erj. (Ž.).
  65. papı̑nəc, -nca, m. der Papist, der Katholik, ogr.- Mik., C., Vest.
  66. papı̑r, -rja, m. das Papier; pisni, pisalni p., das Schreibpapier, Cig., Jan., nk.; pisemski p., das Briefpapier, Cig., Jan.; = listovni p., Jan.; pijoči p., das Löschpapier, Cig. = pivni p., Cig., Jan.; ognjeviti p., das Pyropapier, DZ.; p. pije, das Papier fließt, Cig.; p. moči, ne drži tinte, das Papier schlägt durch, Cig.; — vrednotni p., das Wertpapier, DZ.; = vrednostni p., Jan.
  67. papı̑rčək, -čka, m. ein Stückchen Papier.
  68. papı̑rən, -rna, adj. Papier-; — papirna gospoda, der Papieradel, V.-Cig.
  69. papı̑rjev, adj. Papier-: papirjevo drevesce, die Papierstaude, Cig.
  70. papı̑rnat, adj. aus Papier, papieren; p. denar, Papiergeld.
  71. papı̑rnica, f. 1) die Papiermühle, die Papierfabrik; — 2) die Strohblume (xeranthemum annuum), Cv.
  72. papı̑rničar, -rja, m. der Inhaber einer Papierfabrik, Bes.
  73. papı̑rščina, f. das Papierzeug, h. t.- Cig. (T.); v papirščini barvan papir, im Zeug gefärbtes Papier, DZ.
  74. papīzəm, -zma, m. katoliški nauk o papeštvu, der Papismus, Jan.
  75. papı̑žji, adj. Papageien-, Cig.; papižja vrsta, eine Papageienart, Šol.
  76. papovína, f. die Eberwurz (carlina acaulis), Josch.
  77. papovje, n. = papovina, Josch; pogl. popava.
  78. paprenják, m. das Pfefferbrot, Valj. (Rad).
  79. pāprika, f. die Beißbeere, spanischer Pfeffer, Paprika (capsicum annuum), Tuš. (R.).
  80. papúčica, f. dem. papuča; das Pantoffelthierchen (paramecium), Erj. (Z.).
  81. 1. pȃr, m. = para, der Dunst, Cig., Jan.
  82. 2. pár, m. das Paar; par konj, dva para volov; vol nima para; v par iti s kom ( n. pr. v procesiji), paarweise gehen; — mož, da mu ga ni para, ein Mann, der seinesgleichen sucht; v tem nima para, hierin ist niemand mit ihm zu vergleichen.
  83. pȃra, f. 1) die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Min.); der Dampf ( phys.), Cig. (T.), nk.; — 2) die Thierseele, Cig.; paro vzeti, schlachten, Cig., Mik.; vol, pes ima paro, ne dušo, BlKr.- M., Tolm.; konjska para se drži telesa, kakor klop kože, Str.; — kot kletvica: konjska para! Z.; para zanikarna! liederliches Tuch! Cig.; ti para ti! Teufel! C., jvzhŠt.; ti šentana para! Št.- Pjk. (Črt.); da bi te para! dass dich das Wetter! Cig.; — der Teufel, der Satan, C., Mik.; — uboga para, armer Teufel; — tudi: pára.
  84. parābola, f. 1) das Gleichnis, die Parabel, Jan., nk.; — 2) die Parabel (eine Curve), Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  85. parābolən, -lna, adj. = parabolski, Cig. (T.).
  86. paradȃjzar, -rja, m. der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.); — pogl. rajsko jabolko.
  87. paradíž, m. das Paradies; — pogl. raj.
  88. paradížən, -žna, adj. Paradies-.
  89. paradı̑žnica, f. = paradajzar, der Paradiesapfel, Mur.; — pogl. rajsko jabolko.
  90. parafrāza, f. razlaga z drugimi besedami, die Paraphrase, Cig. (T.).
  91. parafrazováti, -ȗjem, vb. impf. paraphrasieren, Cig. (T.).
  92. paragrāf, m. der Paragraph; paragrafi so manjši odstavki v zakonih in znanstvenih spisih.
  93. paralelepipēd, m. prizma nad paralelogramom, das Parallelepiped, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  94. paralelı̑zəm, -zma, m. razmerje med podobnimi rečmi, der Parallelismus, Cig. (T.).
  95. paralelogrām, m. vzporednik, das Parallelogramm.
  96. paráłən, -łna, adj. zum Auftrennen dienend: parȃłni nožiček, das Trennmesser, Cig.
  97. parȃłnica, f. das Secierzimmer, DZ.
  98. parálọ, n. 1) das Trennmesser, Cig.; — 2) das Schlitzeisen, das Driet (bei den Sammtwebern), Cig.
  99. paralogīzəm, -zma, m. razumu nasproten sklep, der Paralogismus, Cig. (T.).
  100. paramagnēt, m. der Paramagnet ( phys.), Cig. (T.).

   56.601 56.701 56.801 56.901 57.001 57.101 57.201 57.301 57.401 57.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA