Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (57.001-57.100)
-
pahljàv, -áva, adj. fächelnd, leise wehend: pahljavi veter (o zefiru), C.
-
pahljȃvka, f. = pahalica 2), DSv.
-
páhljič, m. die Flocke, Ist. ( Nov.)- C.
-
páhljičək, -čka, m. dem. pahljič; das Flöckchen, Jan.
-
1. páhniti, pȃhnem, vb. pf. huschen: duhovi pahnejo pod zemljo, Npr.-Krek; stürzen: vsi so na me pahnili, Mur.; v posteljo p., ins Bett hinfallen, C.; sich entsetzen, erschrecken: pahnila je, C.
-
páhnjenəc, -nca, m. prismojen človek, der Verrückte, Mur., Cig.; — prim. 2. pehniti.
-
páhnjenica, f. = prismojena ženska, Mur., C.
-
pahnjenják, m. = prismojen človek, C.
-
pàjágoda, f. die Scheinbeere, C.
-
pajarščák, m. ein lauer Wind, C.; veter, ki z Bavarskega veje, Trst. (Let.).
-
pȃjcək, -cka, m. = pacek, das Schweinchen, BlKr.
-
pȃjčək, -čka, m. dem. pajek, das Spinnchen.
-
pȃjčevina, f. = pajčina, das Spinngewebe.
-
pȃjčevinat, adj. spinnwebig, Jan.
-
pȃjčevnica, f. die Spinnwebenhaut, Erj. (Som.).
-
pȃjčina, f. das Spinngewebe; lačen, da se mu pajčina po ustih snuje, (da se mu p. dela po trebuhu).
-
pȃjčinat, adj. spinnwebig, Jan.
-
pȃjčji, adj. Spinnen-.
-
pajčolȃn, m. das Dünntuch, der Flor, der Florschleier, Mur., Cig., Mik.; — prim. pačolat.
-
pajdáš, m. der Gefährte, der Kamerad; — prim. madž. pajtás, Mik. (Et.).
-
pajdášenje, n. der Umgang, der Verkehr, Mur., kajk.- Valj. (Rad); p. s fanti, jvzhŠt.
-
pajdašı̑ja, f. die Kameradschaft, die Gesellschaft.
-
pajdášiti, -ȃšim, vb. impf. gesellen, Jan., Mik. (Et.); nav. p. se s kom, mit jemandem Umgang pflegen; kdor se z volkom pajdaši, mora tudi z njim tuliti, Mur.
-
pajdašljìv, -íva, adj. gesellig, Mur.
-
pajdȃštvọ, n. die Kameradschaft, die Gesellschaft, der Umgang, Cig., Jan., Ravn., kajk.- Valj. (Rad).
-
pajdížən, -žna, adj. = zgovoren, priljuden, (tudi: fajdižen) Rib.- DSv.
-
pȃječək, -čka, m. dem. pajek, das Spinnchen, Cig.
-
pȃjək, -jka, m. die Spinne; hišni p., die Hausspinne (tegenaria domestica), veliki ptičji p., die große Vogelspinne (mygale avicularia), morski p., die gemeine Meerspinne (maja squinado), Erj. (Ž.); povodni p., die Wasserspinne (argyroneta), p. riba, der Spinnenfisch (callionymus), p. skakač, die Tigerspinne (salticus), Erj. (Z.); — (pomni: pajenk, Guts.).
-
pȃjkovəc, -vca, m. pajkovci, Spinnenthiere, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
-
pȃjštiba, f. die Badestube, Dict., Hip. (Orb.); — prim. pajštva.
-
pȃjštuba, f. = pajštiba, Guts.; — prim. pajštva.
-
pȃjštva, f. die Dörrkammer, der Dörrofen; — = bajta, KrGora; — prim. bav. badstuben, ein Nebenhäuschen mit Backofen, Flachsdörre etc., Štrek. (Arch. XIV. 433.).
-
pȃjštvar, -arja, m. kdor si iz pajštve bajto ali hišo napravi, bajtar, Gor., Tolm.
-
pȃjž, m. eine Art Schild, Meg., ogr.- C.; — prim. it. pavese, Schild, C.
-
pakədráti, -ȃm, vb. impf. entstellen, C.; prim. pakodrati, pakudrati.
-
pákəlj, -klja, m. etwas Gekrümmtes, ein Haken, SlGor.- C.; — paklji, verkrümmte Finger, C.
-
pākfon, m. kovinska zmes z bakrom, der Pakfong.
-
páklen, m. eine Ahornart, SlGradec- C.; — prim. 1. klen.
-
paklenovína, f. paklenov les, SlGradec- C.
-
páklẹz, m., nam. paklest, Cig., Slom.- C.; z debelim paklezom ga je udaril, Št.
-
pákličje, n. coll. das Prügelholz, C.
-
pákljav, adj. = pakljast, SlGor.- C.
-
pàklobučnják, m. paklobučnjaki, Quallenpolypen (hydromedusae), Erj. (Z.).
-
pakodráti, -ȃm, vb. impf. = pačiti, entstellen, C.
-
pákoł, m. ein kurzer, knotiger Stock, C.
-
pakóta, f. = pakost, C.
-
pàkovína, f. das Metalloid, Cig. (T.).
-
pàkrǫ̑g, m. die Ellipse ( math.), Cig. (T.), nk.
-
pàkrǫ̑gla, f. das Sphäroid, Cig. (T.), C.
-
pàkrǫ́žən, -žna, adj. elliptisch, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
-
1. pal, m. 1) der Brandgeruch, Jan.; — 2) die Flockasche, die Loderasche, C., Z.; pal gre na kvišku, Z.; — 3) der Brand an Bäumen, Jan. (H.); (palj?).
-
2. pȃl, m. der Schlamm, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — (tudi: pȃl, -ı̑, f., vzhŠt.).
-
3. pȃl, m. der Pflock, der Pfahl, Z.; — das Ziel: v pal streljati, Rez.- C.; — prim. it. palo, der Pfahl.
-
1. pála, f. die Verdickung des Fadens, Polj.
-
2. pála, f. der Schiefer, Levst. (Rok.); pale, die schieferigen Erdschichten, Hal.- C.
-
paláča, f. der Palast; — prim. lat. palatium, it. palazzo.
-
palȃdič, m. der Weinrebenpfahl, Vrtov. (Vin.), Nov., Ip.; — prim. it. palata, das Pfahlwerk.
-
palādij, m. das Palladium (Schutzbild), Cig.
-
pālaš, m. nekakšen meč, der Pallasch, Cig., Jan., ogr.- C.
-
pȃłčək, -čka, m. dem. palec; 1) das Däumchen; — 2) der Däumling, der Zwerg, Cig., Jan., Valj. (Rad), SlGradec- C.; — 3) das Goldhähnchen (regulus crococephalus), Cig., Jan., Frey. (F.); — = stržek, der Zaunkönig (troglodytes parvulus), Cig., C., Erj. (Ž.).; — 4) die Dattelfrucht, Cig., Jan., Slom.- C.; — 5) = reznik, die kurzgeschnittene Rebe, der Zapfen, Nov.; — 6) das Häkchen auf der Gabel des Spinnrades, Gor.
-
pȃłčən, -čna, adj. Daumen-; — palčno kolo, das Kammrad, Cig.; palčno kolo v mlinu pri žagi, Lašče- Levst. (Rok.), Notr.; (palčeno k., Cig. [T.]); — Zoll-: palčna mera, das Zollmaß, Cig.
-
pałčenják, m. das Kammrad, Cig. (T.).
-
pȃłčevje, n. das Kammwerk, h. t.- Cig. (T.).
-
pȃłčič, m. dem. palec; 1) das Däumchen, Mur.; — 2) = stržek, der Zaunkönig, Frey. (F.).
-
páłčiti, -im, vb. impf. pfuschen, stümpern, Jan., Lašče- Levst. (Rok.); verze p., Cig.
-
pȃłčnica, f. die Daumenschraube, der Daumenstock (ein Folterwerkzeug), Jan.; = pl. palčnice, Cig.
-
pȃłčnik, m. 1) der Daumenüberzug, der Däumling, Mur., Cig., Jan.; = kar se na ranjen palec natakne, Fr.- C.; — das Daumenleder der Schuster, Cig.; — das Daumeneisen ( z. B. bei Drahtziehern), Cig.; — 2) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 3) palčniki = palci, die Hebearme (Daumen), welche die Hämmer, Stampfen u. dgl. in die Höhe heben, Cig.; — 4) der obere, kürzere Zacken an der Heugabel, Cig., Kras, Ip., Lašče- Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) das Halskraut (campanula trachelium), (otroci si cvet natikajo na prste), Tolm.- Erj. (Torb.); — 6) češulja pri ajdi, die Rispe, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
-
pȃłčnjak, m. 1) das Daumenleder der Schuhmacher, Gor.; — 2) der obere, kleinere Zacken an der Heugabel, Cig., Lašče- Levst. (M.); — 3) ein kleiner Mensch, Lašče- Levst. (Rok.).
-
pȃłəc, -łca, m. 1) der Daumen; imeti pod palcem, Geld haben; težko mu gre izpod palca, er gibt ungern Geld her, Cig., Nov.; — die große Zehe am Fuße; p. moli iz raztrganega črevlja; — 2) die Daumenbreite, der Zoll; en p. širok ali dolg, einen Zoll breit oder lang; — 3) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 4) palci, die Zapfen an einem Treibrade, Cig., Jan., Cig. (T.), ( z. B. am inneren Mühlrade), Dol.; palci pobirajo preslico, na katero je nataknjen kamen, jvzhŠt.; palci so klini pri stopah na vretenu in na pahih, da vzdigujejo pahe, Dol.; — pri vinski stiskalnici (preši) so palci ploščnati klini, ki se pod ali nad sleme vtikajo, kakor je treba, Dol.; — 5) der Tragstempel ( mont.), Cig. (T.).
-
pàlę̑dəc, -dca, m. paledci, Pseudokrystalle, Cig. (T.).
-
2. pȃlək, -lka, m. der Kerzenstummel, Notr.
-
pȃlən, -lna, adj. schlammicht, vzhŠt., ogr.- C.; — prim. pal.
-
paleografı̑ja, f. staropisemstvo, die Paläographie.
-
palēta, f. das Farbenbrett der Maler, die Palette.
-
pȃlež, m. das Versengen, das Verbrennen, Cig.; die Senge ( bes. an den Weinreben), bewirkt durch einen auf Regen jäh folgenden Sonnenschein, Cig., Jan., M., Dol.; palež je na grozdje padel, Mik.; tudi: der Brand am Getreide, Nov.
-
paležína, f. = požigavščina, die Brandschatzung, Cig.; paležino naložiti, eine Brandschatzung auflegen, brandschatzen, Cig.
-
pálica, * f. 1) der Stock, der Stab; popotna p., der Wanderstab; beraška p., der Bettlerstab; škofovska p., der Bischofsstab; kraljeva p., das königliche Scepter, Meg.; čudodelna p., der Wunderstab, Cig.; ob (po) palici hoditi, am Stocke gehen; leskova palica, der Haselnussstab; dobiti palico (palice) po hrbtu, mit dem Stock geschlagen werden, Z., jvzhŠt.; die Segelstange, V.-Cig.; — suknarske palice, der Tuchrahmen, Cig.; — koruzna p., der Kukuruzstengel, Jan. (H.); — sv. Jakoba p., der Orion (ein Gestirn), C.; = rimska palica, Dalm., SlGor.- C.; = rimske palice, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); = sv. Roka p., C.; = sv. Petra p., Mik.; — 2) tkalška mera, dolga nekako 1 vatal, Soška dol.- Erj. (Torb.), C., Št., BlKr.; — 3) die Barre, Cig.; zlato v palicah, Goldbarren, Jan. (H.).
-
páličati, -am, vb. impf. prügeln, Ist. ( Nov.)- C.
-
páličica, f. dem. palica; das Stöckchen, das Stäbchen; das Spazierstöckchen: s paličico se igrati.
-
palíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) prügeln, Gor.; — 2) stoßen: v pekel koga p., Glas.; — 3) páličiti = žokati, (palčiti) ogr.- C.
-
páličje, n. coll. Stöcke, Stäbe, C., Valj. (Rad).
-
pálička, f. dem. palica; 1) das Stöckchen; — 2) der Klöpfel (bei der Trommel), Cig.; — 3) neka alga (bacillare), Tuš. (B.).
-
páličnice, f. pl. der Orion, ein Gestirn, Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
-
pàlı̑k, m. die Pseudomorphose, h. t.- Cig. (T.).
-
pálika, f. der Spazierstock, Dol.
-
palı̑łnica, f. das Brennhaus, die Brennerei, Cig., Jan.
-
palílọ, n. der Brennstoff, C.
-
1. palína, f. = smod, palež, der Brand an Früchten, C.
-
2. palína, f. die Signalstange, Cig. (T.); (pobeljena ranta zemljemerska na kaki višavi, Nov.).
-
palíšče, n. der Brennort, die Brennerei, Cig.; — der Brennpunkt, Str.; — pálišče, der Ort, wo etwas verbrannt wird, Bes., Gor.
-
1. páliti, -im, vb. impf. sengen, absengen, an der Flamme ab-, ausbrennen; laže, kakor bi mokre svinje palil, Lašče- Levst. (Rok.); ausfeuern: sod p., Mur., Cig.; trto p., ein Flechtreis anbrennen, Cig.; p. les, das Holz bähen, Cig.; — tobak p., Tabak rauchen, M., jvzhŠt.; — solnce pali, die Sonne brennt, Cig.; — nekaj se pali = es glimmt, brennt etwas.
-
2. palíti, -ím, vb. impf. mit Schlamm überziehen: ploha travnike pali, vzhŠt.- C.; Ploha naleti, Zemlja se pali, Danj. (Posv. p.); — prim. 2. pal.
-
palı̑vəc, -vca, m. der Brenner, der Senger, Cig.
-
palı̑vọ, n. 1) der Brennstoff, Cig., Jan., Nov.- C.; naneso veliko množino paliva pa zažgo, Cv.; — der Zündstoff, Cig. (T.); — 2) das Brandzeug, Cig.
-
paljenína, f. der Brand: po paljenini smrdi, C.
-
páljenje, n. das Sengen, das Brennen.
-
pȃljka, f. zvaljano in spečeno ter z mastjo polito testo, kajk.- Valj. (Rad).
-
pȃljkar, -rja, m. = paberkovavec, der Ährenleser, Cig., Jan.; — prim. paljkati.
-
pȃljkarica, f. die Ährenleserin, Cig., Jan.
-
pȃljkati, -am, vb. impf. = paberkovati, Ähren lesen, Cig., Jan.; — prim. hs. paljetkovati = paberkovati.
56.501 56.601 56.701 56.801 56.901 57.001 57.101 57.201 57.301 57.401
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani