Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (56.739-56.838)

  1. ozdrávljati, -am, vb. impf. ad ozdraviti; gesund machen, curieren, heilen; bolnike, bolezni o.
  2. ozdrȃvljenəc, -nca, m. der Wiedergenesene, der Geheilte, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  3. ozdravljeník, m. der Arzt, Dalm., Schönl., Jap., Škrb., Guts. (Res.); — der Heiland, Krelj.
  4. ozdravljénje, n. 1) die Heilung; — 2) = ozdravenje, die Genesung.
  5. ozdrȃvljenka, f. die Genesene, die Geheilte, Mur.
  6. ozdravljúh, m. der Curpfuscher, Levst. (Nauk), DSv.
  7. ozdravljúhinja, f. die Curpfuscherin, Jan. (H.).
  8. ozdravník, m. der Arzt, Škrinj.- Valj. (Rad); za svet vprašati ozdravnike, Vod. (Izb. sp.).
  9. ozę̑ba, f. 1) das Erfrieren, C.; der Frostschaden: da bi trsja le ozeba ne pokvarila! C.; — 2) die Frostbeule, Cig., Jan.
  10. ozę́bati, -am, vb. impf. ad ozebsti; erfrieren, durch Frost Schaden leiden.
  11. ozę̑bək, -bka, m. = ozeblina, M., Kras.
  12. ozeblína, f. die Frostwunde, die Frostbeule.
  13. ozę́bniti, -zę̑bnem, vb. pf. = ozebsti, M.
  14. ozebováti, -ȗjem, vb. impf. ad ozebsti, ozebniti = ozebati.
  15. ǫ́zək, -zka, adj. von geringer Ausdehnung in der Breite: schmal; ozka cesta; ozka stran, die hohe Kante: na ozko stran postaviti desko (hochkantig stellen), Cig. (T.); eng; ozke hlače; — ožja volitev, die engere Wahl, nk.
  16. ózəł, -zla, m. 1) = vozel, der Knoten, C., M.; živčni o., der Nervenknoten, Erj. (Som.); o. nihaja, der Schwingungsknoten, Cig. (T.); — 2) der Knorren (čvrš v lesu), Kanal- Erj. (Torb.).
  17. ozelenẹ́ti, -ím, vb. pf. grün werden; spomladi drevo ozeleni.
  18. ozę̑mlje, n. das Gebiet, das Territorium, Cig. (T.), DZ.
  19. ozı̑bi, m. pl. zitterndes Erdreich, der Torfboden, der Moorgrund, Jan.
  20. ǫ́zičək, -čka, adj. recht schmal oder eng, C.
  21. ozijáti, -ȃm, (-zı̑jam), vb. pf. begaffen: on mora vse ljudi o., Cig.
  22. ozı̑m, adj. Winter- ( v. Getreide, Flachs, Obst u. dgl.), Meg.- Mik., Cig., M., C.; ozimi lan, Lašče- Erj. (Torb.); ozimo sadje, Cig.
  23. ozimè, -ę́ta, n. ein zweijähriges Füllen, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  24. ozı̑məc, -mca, m. 1) die Winterfrucht: ječmen o., die Wintergerste, Cig.; = šestovrstni ječmen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); oves o., der Winterhafer, Cig.; lan o., lan, ki je jeseni vsejan, Lašče- Levst.; der Winterflachs, Cig., Jan., C., Mik., Svet. (Rok.), Notr.; luk o., Mik.; — der Winterapfel, Jan.; ozimci, das Winterobst, Cig.; — 2) das im Winter geborene Junge, C.; pos. jare, ki se je rodilo po zimi, Bolc- Erj. (Torb.).
  25. ozı̑mək, -mka, m. 1) der Winterrogen, Jarn.; — 2) doba od velike noči do sv. Jurija: ako je ozimek dolg, bo slaba letina, Tolm.; — pl. ozimki, der Nachwinter, Cig.; ( nam. odzimek, Štrek. [Let.]).
  26. ozimẹ́ti, -ím, vb. pf. auswintern, Mur.; o., ozimẹ̑jem: erstarren: kača po zimi ozimeje, Podkrnci- Erj. (Torb.); hart bleiben: grozdje in drugo sadje ozimeje, če ne more dobro dozoreti in ostane trdo, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  27. ozimíca, f. 1) pozno zrela hruška, die Winterbirne, Mur., Cig., C., Goriš., Kras, Lašče- Erj. (Torb.), Gor.; — ozı̑mica, neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) neka riba, katera se o božiču lovi, (die "Reinacke"), Jarn.
  28. ozimína, f. die Herbstsaat, das Wintergetreide.
  29. ozı̑mka, f. 1) krava, ki črez zimo ostane jalova, Cig., Mik., Gor., Tolm.; — 2) die Winterbirne, die Spätbirne, Cig., Jan., Lašče, Tolm.- Erj. (Torb.); — der Winterapfel, Cig.; — ozimke, das Winterobst, Cig.; — = ozimina, die Wintersaat, Cig.; — 3) = zimica, das Fieber, C.
  30. ozı̑mnica, f. 1) = ozimica 2), C.; — 2) die Winterbirne, C., Notr.; — 3) die Winterblume (eranthis), C.
  31. ozíniti, -zı̑nem, vb. pf. den Mund nach etwas aufsperren, Mur.; veliko ozinil, malo požrl, Npreg.- Met.
  32. ozı̑r, m. 1) der Umblick, der Rückblick, Mur., Cig., Jan.; — 2) = obzir, die Rücksicht, die Berücksichtigung, der Betracht, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; o. imeti na kaj, etwas in Betracht ziehen, Levst. (Pril.); brez ozira na stan, ohne Unterschied des Standes, Jan.; z ozirom na to, mit Rücksicht darauf, Jan.; — die Beziehung: v tem oziru, nk.; — ( praep. c. gen.; ozir tega, Jan., nam. glede na to).
  33. ozı̑ranje, n. das Umherblicken; das Umsehen, das Zurückblicken.
  34. ozírən, -rna, adj. 1) rücksichtsvoll, Cig. (T.), nk.; — 2) Beziehungs-, relativ, Cig., Jan., C.; ozı̑rna velikost, die relative Höhe, Jes.; — respectiv: iz ozirnih podložnikov kdo, einer ihrer respectiven Unterthanen, DZ.
  35. ozirljìv, -íva, adj. rücksichtsvoll, Cig. (T.).
  36. ozı̑roma, adv. beziehungsweise, respective, Cig., Jan., nk.
  37. ozkǫ̑ča, f. = ozkost, Jan. (H.).
  38. ozkoglàv, -gláva, adj. schmalköpfig, Jan. (H.).
  39. ozkoglȃvəc, -vca, m. der Schmalkopf, Mik.
  40. ozkokrìł, -kríla, adj. schmalflügelig, Cig.
  41. ozkokrı̑łəc, -łca, m. ozkokrilci, die Schmalflügler (stenoptera), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
  42. ozkolíčən, -čna, adj. schmalbäckig, Cig.
  43. ozkóta, f. = ozkost, Jan.
  44. ozkotírən, -rna, adj. schmalspurig: ozkotirna železnica, SlN.
  45. ozlẹ́ti, -ím, vb. pf. böse werden, Notr.- Z.; — o. se, sich verschlimmern: rana se je ozlela, SlN.
  46. ozlíca, f. der Strick ( eig. das Knotenseil), Vrt., Nov.; z ozlicami privezati živino h kaki stvari, Levst. (Pril.).
  47. ozlìč, -íča, m. dem. ozel; das Knötchen, Valj. (Rad).
  48. ozlíka, f. die Cichorie (cichorium intybus), C.
  49. ozlína, f. die Verknotung: živčna o., das Ganglion ( zool.), der Nervenknoten, Cig. (T.).
  50. ozlovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. in eine üble Gemüthsstimmung versetzen, Cig. (T.), Zv., LjZv.; — hs.
  51. ozmèr, -mę́ra, m. die Ausschmähung, die Ausscheltung, Mik.; dober o. sem dobil, ich bin tüchtig ausgescholten worden, M.
  52. ozmerjáłən, -łna, adj. Schelt-, Jan. (H.).
  53. ozmę́rjati, -am, vb. pf. ausschelten, Mur., Cig., Jan., C., jvzhŠt.
  54. označájiti, -ȃjim, vb. pf. = označiti, charakterisieren, Cig. (T.), C.
  55. oznȃčba, f. die Bezeichnung, DZ.; brez daljnje označbe, ohne weitere Charakterisierung, Žnid.
  56. oznáčən, -čna, adj. bezeichnend, marquant, Levst. (Pril.).
  57. označevȃnje, n. das Kennzeichen, das Charakterisieren, nk.
  58. označíłən, -łna, adj. = značilen, bezeichnend, charakteristisch, Jan. (H.).
  59. oznáčiti, -znȃčim, vb. pf. kennzeichnen, bezeichnen, Jan.; charakterisieren, C., nk.; — determinieren ( z. B. eine Pflanze), Cig. (T.); — definieren, Cig.
  60. oznȃk, m. das Abzeichen, C.
  61. oznȃka, f. das Zeichen, die Signatur ( z. B. eines Bibliothekswerkes), Navr. (Let.).
  62. oznameníłən, -łna, adj. charakteristisch, Cig. (T.).
  63. oznamenílọ, n. die Bezeichnung, die Signatur, Cig. (T.); sodno o., die gerichtliche Bezeichnung, DZ.; obkrajno o., die Marginalbezeichnung, DZkr.; poznatno o., eine leicht erkennbare Bezeichnung, DZ.
  64. oznameníti, -ím, vb. pf. marken, Cig.; bezeichnen, Cig. (T.), DZ.; oznamenimo si na stekleni plošči kako mesto, Žnid.
  65. oznaníłən, -łna, adj. die Bekanntmachung betreffend, Z.; oznanı̑łna knjižica, das Verkündbuch, Z.
  66. oznanı̑łnica, f. das kirchliche Verkündbuch, C.
  67. oznanı̑łnik, m. das Intelligenzblatt, Cig.
  68. oznanílọ, n. die Verkündigung, die Kundmachung; — die Botschaft; veselo, žalostno o.
  69. oznániti, -znȃnim, vb. pf. bekannt machen, verkündigen, verlautbaren; kaj je župan pred cerkvijo, duhovnik s pridižnice oznanil? z bobnom o., unter Trommelschlag publicieren, Cig.
  70. oznanjevȃvəc, -vca, m. der Verkündiger; o. božji, der Gottesbote, Cig.
  71. oznáti, -znȃm, vb. pf. in Erfahrung bringen, auskundschaften, Cig.
  72. oznávati, -am, vb. impf. 1) o. kaj, sich nach einer Sache erkundigen, Cig.; — 2) o. se, zaudern, C., Z.
  73. oznojíti, -ím, vb. pf. mit Schweiß benetzen, Cig.; — o. se, in Schweiß gerathen, Cig.
  74. ozòb, -zǫ́ba, m. = zob f., oves, C.
  75. ozóbati, -zǫ́bljem, vb. pf. ringsum (Beeren u. dgl.) abessen, ringsum abpicken; kokoši so grozde ozobale.
  76. ozǫ̑bčat, adj. mit Stollen versehen, bestollt: ozobčata podkova, DZ.; — prim. ozobec 2).
  77. ozǫ̑bčati, -am, vb. pf. rings mit Zähnen versehen, Cig.; — um-, auszacken, ausscharten, Cig.
  78. ozǫ̑bəc, -bca, m. 1) der Stift am Ende des Schnurbandes, die Schnurnadel, Jan.; — 2) der Stollen am Hufeisen: podkova z ostrima ozobcema, DZ.; podkove s privitimi ozobci, Levst. (Podk.).
  79. ozǫ́bi, m. pl. die an einer Mauer herausragenden Ziegel zum Zwecke eines Zubaues, Ist.- Nov.
  80. ozǫ̑bje, n. die Zahnreihe, Cig.; das Gebiss, Jan., Cig. (T.).
  81. ozōn, m. activer Sauerstoss, das Ozon ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  82. ozonomèr, -mę́ra, m. das Ozonometer, Cig. (T.).
  83. ozòv, -zóva, m. = oklic, das eheliche Aufgebot, Jan., Mik., vzhŠt.; na ozovu biti, aufgeboten werden, BlKr.; — ózov, -zóva, BlKr.
  84. ozǫ̑vnice, f. pl. das Verkündbuch, C.
  85. ozrȃčje, n. der Luftkreis, die Atmosphäre, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.).
  86. ozváti, -zóvem, vb. pf. verkünden, ausrufen, M.; o. za kralja, Z.; als Ehepaar aufbieten: ozvali so ga že trikrat, BlKr.
  87. ozvẹ́dẹti, -zvẹ́m, vb. pf. ausforschen, Z.
  88. ozvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. nachforschen, Cig.
  89. ozvẹ́zditi, -im, vb. pf. mit Sternen besetzen, besternen, Mur., Cig.
  90. ozvẹ̑zdje, n. das Gestirn, das Sternbild, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  91. ǫ̑ž, -ı̑, f. das Band, Valj. (Rad); — prim. gož f.
  92. ǫ́ža, f. 1) der Strick: odvezovati ože, Levst. (Zb. sp.); prim. ože; — 2) = ozkost, die Enge, Z.
  93. ožágalica, f. die Brennessel, C.
  94. ožȃmnica, f. das beim Ausdrücken des Käses zurückbleibende Wasser, Notr.
  95. ožȃnec, -nca, m. der Schmalstrahl (stenactis), Medv. (Rok.).
  96. ožár, -rja, m. der Seiler, tudi ǫ̑žar: Po cesti mi gresta ožarja dva, Npes.-Vraz; — prim. vožar.
  97. ožȃrək, -rka, m. 1) = ogorek, der Feuerbrand, Nov.- C., Z.; — 2) der Funke: če gori slama ali kaka druga lahka reč, vzletevajo ožarki kvišku, Temljine ( Tolm.), Kras- Štrek. (Let.).
  98. ožaríca, f. die Seilerin, Cig.
  99. ožaríti, -ím, vb. pf. glühend machen, M., Zora; o. se, glühend werden, M.; — solnce je hribe ožarilo (geröthet), Cig.
  100. 1. ožárnica, f. die Seilerbahn, Cig.

   56.239 56.339 56.439 56.539 56.639 56.739 56.839 56.939 57.039 57.139  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA