Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (56.701-56.800)

  1. ovrẹ̑tək, -tka, m. der Absud, das Decoct, Cig.
  2. ovrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. abhalten, zurückhalten, Cig., Jan.; po sili koga o., Ravn.; — verhindern, vereiteln, Cig., Jan., C., nk.; on se ne da ovreti, Burg.; nič ga ne ovre, dobro delati, Ravn.; Bog jim ovre njih nespametni početek, Ravn.; verwehren, ogr.- C.; o. komu pot, jemandem den Weg verstellen, Cig.
  3. ovȓga, f. die Umstoßung, die Widerlegung, Cig.; o. dvomov, C.
  4. ovročíti, -ím, vb. pf. erhitzen, erwärmen: Solnce ovroči s toploto vse dežele, Danj. (Posv. p.).
  5. ovršávati, -am, vb. impf. = ovrševati, Navr. (Let.); = obhajati, feiern, begehen, BlKr.; o. pustno slavnost, Navr. (Let.).
  6. ovȓšba, f. die Vollziehung, die Realisierung, DZ.
  7. ovŕšən, -šna, adj. Scheitel-: ovȓšni kot, der Scheitelwinkel, C.
  8. 1. ovršíti, -ím, vb. pf. austreten: o. žito, Cig.
  9. 2. ovršíti, -ím, vb. pf. vollziehen, h. t.- Cig. (T.), nk.; — vse to se je ovršilo (gieng in Erfüllung), Z.
  10. ovȓšje, n. das Säulengesims, Cig.
  11. ovrteníca, f. neki star naroden ples, Jurč.
  12. ovŕvčiti, -im, vb. pf. mit Schnüren besetzen, Vrt., Zora.
  13. ovrvíti, -ím, vb. pf. mit Tauen versehen, betakeln, SlN.- C.
  14. ovȓžba, f. die Verwerfung: pomnili bodete mojo ovržbo, Ravn.- Valj. (Rad); — die Umstoßung, die Ungültigkeitserklärung, die Cassation, Cig., Jan., Nov.- C., nk.; — die Widerlegung, Jan., nk.
  15. ovŕžən, -žna, adj. 1) abweislich, Jan.; Cassations-: ovȓžnọ sodišče, das Cassationsgericht, DZ.; — ovržni spis, die Gegenschrift, Jan.; — 2) umstoßbar, widerlegbar, nk.
  16. ovznọ̑žje, n. die Gegend am Fuße eines Berges, C.
  17. ǫ́za, f. 1) die Schnur, das Band, der Strick, C.; — 2) ozek svet okolo njive, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 3) die Haft, Jan.; — pogl. voza.
  18. ozȃdək, -dka, m. der hintere Theil ( z. B. eines Hauses), C.
  19. ozȃdje, n. der Hintergrund, Cig. (T.), C., nk.; vsaka slika mora imeti svoje o., Nov.
  20. ozȃljšati, -am, vb. pf. verschönern, verzieren, ausschmücken, decorieren.
  21. ozȃljšba, f. die Verzierung, die Ausschmückung, C., Z.
  22. ozȃnkati, -am, vb. pf. mit Schlingen umgeben, beschlingen, Mur., Cig.
  23. ozȃra, f. nav. pl. ozare, 1) = vzare, zare, die Querfurchen am Ende eines Ackers, Nov., Burg. (Rok.), Gor.; — 2) der Ackerrain, Cig.; po mejah in ozarah pasti, Bes.
  24. ozávanje, n. = oklicavanje, die Verkündigung, das eheliche Aufgebot, ogr.- C.
  25. ozávati, -am, vb. impf. ad ozvati; = oklicevati, verkünden, (als Ehepaar) aufbieten, ogr.- C.
  26. ozbíljən, -ljna, adj. = resen, resnoben, Jan., Jurč., nk.; — hs.
  27. ozdę̑nčje, n. das Brunnenwerk, Cig.
  28. ozdíca, f. die Darre, die Malzdarre, Guts., Mur., Jan., Mik.
  29. ozdíti, -ím, vb. impf. darren, Guts., Mur.- Cig., Jan., Mik.
  30. ozdràv, -zdráva, m. die Genesung, Cig.
  31. ozdrȃva, f. 1) die Heilung, Jan., C.; — 2) die Genesung, Jan., C., DZ.; — 3) = zdravilo, Guts. (Res.).
  32. ozdrávən, -vna, adj. 1) die Heilung betreffend: ozdrȃvni namen, der Heilzweck, DZ.; — 2) heilbar, Levst. (Pril.), Žnid., nk.
  33. ozdravẹ̑nje, n. die Genesung, Cig.
  34. ozdravẹ́ti, -ím, vb. pf. gesund werden, genesen, Mur., Cig., Jan., nk.; ( nav. ozdráviti nam. ozdrávẹti, -zdrȃvim; ozdràvẹm, kajk.- Valj. [Rad]).
  35. ozdravílọ, n. 1) = zdravilo, das Heilmittel, C.; — 2) die Heilung, Levst. (Pril.).
  36. ozdravı̑təv, -tve, f. die Heilung, die Cur, Cig., Jan., nk.; — die Genesung, Cig., Jan., nk.
  37. ozdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. 1) gesund machen, heilen, curieren; o. bolnika, bolezen; — o. se, gesund werden, genesen, Mur., Cig., Jan.; heilen ( intr.), Cig., Jan.; — 2) pogl. ozdraveti.
  38. ozdrávljanje, n. das Gesundmachen, das Curieren, die Heilung.
  39. ozdrávljati, -am, vb. impf. ad ozdraviti; gesund machen, curieren, heilen; bolnike, bolezni o.
  40. ozdrȃvljenəc, -nca, m. der Wiedergenesene, der Geheilte, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  41. ozdravljeník, m. der Arzt, Dalm., Schönl., Jap., Škrb., Guts. (Res.); — der Heiland, Krelj.
  42. ozdravljénje, n. 1) die Heilung; — 2) = ozdravenje, die Genesung.
  43. ozdrȃvljenka, f. die Genesene, die Geheilte, Mur.
  44. ozdravljúh, m. der Curpfuscher, Levst. (Nauk), DSv.
  45. ozdravljúhinja, f. die Curpfuscherin, Jan. (H.).
  46. ozdravník, m. der Arzt, Škrinj.- Valj. (Rad); za svet vprašati ozdravnike, Vod. (Izb. sp.).
  47. ozę̑ba, f. 1) das Erfrieren, C.; der Frostschaden: da bi trsja le ozeba ne pokvarila! C.; — 2) die Frostbeule, Cig., Jan.
  48. ozę́bati, -am, vb. impf. ad ozebsti; erfrieren, durch Frost Schaden leiden.
  49. ozę̑bək, -bka, m. = ozeblina, M., Kras.
  50. ozeblína, f. die Frostwunde, die Frostbeule.
  51. ozę́bniti, -zę̑bnem, vb. pf. = ozebsti, M.
  52. ozebováti, -ȗjem, vb. impf. ad ozebsti, ozebniti = ozebati.
  53. ǫ́zək, -zka, adj. von geringer Ausdehnung in der Breite: schmal; ozka cesta; ozka stran, die hohe Kante: na ozko stran postaviti desko (hochkantig stellen), Cig. (T.); eng; ozke hlače; — ožja volitev, die engere Wahl, nk.
  54. ózəł, -zla, m. 1) = vozel, der Knoten, C., M.; živčni o., der Nervenknoten, Erj. (Som.); o. nihaja, der Schwingungsknoten, Cig. (T.); — 2) der Knorren (čvrš v lesu), Kanal- Erj. (Torb.).
  55. ozelenẹ́ti, -ím, vb. pf. grün werden; spomladi drevo ozeleni.
  56. ozę̑mlje, n. das Gebiet, das Territorium, Cig. (T.), DZ.
  57. ozı̑bi, m. pl. zitterndes Erdreich, der Torfboden, der Moorgrund, Jan.
  58. ǫ́zičək, -čka, adj. recht schmal oder eng, C.
  59. ozijáti, -ȃm, (-zı̑jam), vb. pf. begaffen: on mora vse ljudi o., Cig.
  60. ozı̑m, adj. Winter- ( v. Getreide, Flachs, Obst u. dgl.), Meg.- Mik., Cig., M., C.; ozimi lan, Lašče- Erj. (Torb.); ozimo sadje, Cig.
  61. ozimè, -ę́ta, n. ein zweijähriges Füllen, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  62. ozı̑məc, -mca, m. 1) die Winterfrucht: ječmen o., die Wintergerste, Cig.; = šestovrstni ječmen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); oves o., der Winterhafer, Cig.; lan o., lan, ki je jeseni vsejan, Lašče- Levst.; der Winterflachs, Cig., Jan., C., Mik., Svet. (Rok.), Notr.; luk o., Mik.; — der Winterapfel, Jan.; ozimci, das Winterobst, Cig.; — 2) das im Winter geborene Junge, C.; pos. jare, ki se je rodilo po zimi, Bolc- Erj. (Torb.).
  63. ozı̑mək, -mka, m. 1) der Winterrogen, Jarn.; — 2) doba od velike noči do sv. Jurija: ako je ozimek dolg, bo slaba letina, Tolm.; — pl. ozimki, der Nachwinter, Cig.; ( nam. odzimek, Štrek. [Let.]).
  64. ozimẹ́ti, -ím, vb. pf. auswintern, Mur.; o., ozimẹ̑jem: erstarren: kača po zimi ozimeje, Podkrnci- Erj. (Torb.); hart bleiben: grozdje in drugo sadje ozimeje, če ne more dobro dozoreti in ostane trdo, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  65. ozimíca, f. 1) pozno zrela hruška, die Winterbirne, Mur., Cig., C., Goriš., Kras, Lašče- Erj. (Torb.), Gor.; — ozı̑mica, neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) neka riba, katera se o božiču lovi, (die "Reinacke"), Jarn.
  66. ozimína, f. die Herbstsaat, das Wintergetreide.
  67. ozı̑mka, f. 1) krava, ki črez zimo ostane jalova, Cig., Mik., Gor., Tolm.; — 2) die Winterbirne, die Spätbirne, Cig., Jan., Lašče, Tolm.- Erj. (Torb.); — der Winterapfel, Cig.; — ozimke, das Winterobst, Cig.; — = ozimina, die Wintersaat, Cig.; — 3) = zimica, das Fieber, C.
  68. ozı̑mnica, f. 1) = ozimica 2), C.; — 2) die Winterbirne, C., Notr.; — 3) die Winterblume (eranthis), C.
  69. ozíniti, -zı̑nem, vb. pf. den Mund nach etwas aufsperren, Mur.; veliko ozinil, malo požrl, Npreg.- Met.
  70. ozı̑r, m. 1) der Umblick, der Rückblick, Mur., Cig., Jan.; — 2) = obzir, die Rücksicht, die Berücksichtigung, der Betracht, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; o. imeti na kaj, etwas in Betracht ziehen, Levst. (Pril.); brez ozira na stan, ohne Unterschied des Standes, Jan.; z ozirom na to, mit Rücksicht darauf, Jan.; — die Beziehung: v tem oziru, nk.; — ( praep. c. gen.; ozir tega, Jan., nam. glede na to).
  71. ozı̑ranje, n. das Umherblicken; das Umsehen, das Zurückblicken.
  72. ozírən, -rna, adj. 1) rücksichtsvoll, Cig. (T.), nk.; — 2) Beziehungs-, relativ, Cig., Jan., C.; ozı̑rna velikost, die relative Höhe, Jes.; — respectiv: iz ozirnih podložnikov kdo, einer ihrer respectiven Unterthanen, DZ.
  73. ozirljìv, -íva, adj. rücksichtsvoll, Cig. (T.).
  74. ozı̑roma, adv. beziehungsweise, respective, Cig., Jan., nk.
  75. ozkǫ̑ča, f. = ozkost, Jan. (H.).
  76. ozkoglàv, -gláva, adj. schmalköpfig, Jan. (H.).
  77. ozkoglȃvəc, -vca, m. der Schmalkopf, Mik.
  78. ozkokrìł, -kríla, adj. schmalflügelig, Cig.
  79. ozkokrı̑łəc, -łca, m. ozkokrilci, die Schmalflügler (stenoptera), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
  80. ozkolíčən, -čna, adj. schmalbäckig, Cig.
  81. ozkóta, f. = ozkost, Jan.
  82. ozkotírən, -rna, adj. schmalspurig: ozkotirna železnica, SlN.
  83. ozlẹ́ti, -ím, vb. pf. böse werden, Notr.- Z.; — o. se, sich verschlimmern: rana se je ozlela, SlN.
  84. ozlíca, f. der Strick ( eig. das Knotenseil), Vrt., Nov.; z ozlicami privezati živino h kaki stvari, Levst. (Pril.).
  85. ozlìč, -íča, m. dem. ozel; das Knötchen, Valj. (Rad).
  86. ozlíka, f. die Cichorie (cichorium intybus), C.
  87. ozlína, f. die Verknotung: živčna o., das Ganglion ( zool.), der Nervenknoten, Cig. (T.).
  88. ozlovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. in eine üble Gemüthsstimmung versetzen, Cig. (T.), Zv., LjZv.; — hs.
  89. ozmèr, -mę́ra, m. die Ausschmähung, die Ausscheltung, Mik.; dober o. sem dobil, ich bin tüchtig ausgescholten worden, M.
  90. ozmerjáłən, -łna, adj. Schelt-, Jan. (H.).
  91. ozmę́rjati, -am, vb. pf. ausschelten, Mur., Cig., Jan., C., jvzhŠt.
  92. označájiti, -ȃjim, vb. pf. = označiti, charakterisieren, Cig. (T.), C.
  93. oznȃčba, f. die Bezeichnung, DZ.; brez daljnje označbe, ohne weitere Charakterisierung, Žnid.
  94. oznáčən, -čna, adj. bezeichnend, marquant, Levst. (Pril.).
  95. označevȃnje, n. das Kennzeichen, das Charakterisieren, nk.
  96. označíłən, -łna, adj. = značilen, bezeichnend, charakteristisch, Jan. (H.).
  97. oznáčiti, -znȃčim, vb. pf. kennzeichnen, bezeichnen, Jan.; charakterisieren, C., nk.; — determinieren ( z. B. eine Pflanze), Cig. (T.); — definieren, Cig.
  98. oznȃk, m. das Abzeichen, C.
  99. oznȃka, f. das Zeichen, die Signatur ( z. B. eines Bibliothekswerkes), Navr. (Let.).
  100. oznameníłən, -łna, adj. charakteristisch, Cig. (T.).

   56.201 56.301 56.401 56.501 56.601 56.701 56.801 56.901 57.001 57.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA