Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (5.601-5.700)

  1. spojílọ, n. 1) das Verbindungsmittel, Jan.; — 2) die Löthung, C.
  2. spọ̑jina, f. 1) das Band, Hip.; die Bindgerte, M.; s spojinami so plotni koli zvezani, Dol.; — 2) spojína, die Verbindung (= das Verbundene), Cig. (T.), C.; pos. die chemische Verbindung, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.); kovinske spojine, Metallverbindungen, Cig. (T.).
  3. spojı̑təv, -tve, f. die Vereinigung, nk.; — die Begattung, Jan.
  4. spojíti, -ím, vb. pf. verbinden, vereinigen, Jan.; železne kose s. (= zvariti), C.; — löthen, Cig. (T.), C.; — amalgamieren, C.; — chemisch verbinden, Cig. (T.), C.; — s. se, sich fleischlich vermischen, V.-Cig.
  5. spojı̑tost, f. die Cohäsion ( phys.), Cig. (T.).
  6. spọ̑jka, f. ein hölzernes Band, die Tischlerleiste, Pot.- Cig., C.; eine hölzerne Klammer, Cig., Jan., C.
  7. 1. spǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. verjagen; prim. izpokati.
  8. 2. spǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. zusammentreiben, Jan. (H.).
  9. 3. spǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf., nam. razpokati, Gor.
  10. spoklína, f., nam. razpoklina, Gol.- Valj. (Rad).
  11. spokǫ́jən, -jna, adj. = pokojen, ruhig, SlN.
  12. spokojíti, -ím, vb. pf. beruhigen, Cig.; — jaz vas hočem spokojiti ("erquicken"), Krelj; — prim. stsl. vьspokojiti, sedare.
  13. spokǫ́rən, -rna, adj. Büßer-: spokǫ̑rna obleka, Levst. (Zb. sp.); žimnata spokorna oblačila, Škrb.- Valj. (Rad); — pogl. izpokoren.
  14. spokoríti, -ím, vb. pf., pogl. izpokoriti.
  15. spokorję́nəc, -nca, m., pogl. izpokorjenec.
  16. spokǫ́rnica, f., Cig., Jan., pogl. izpokornica.
  17. spokǫ́rnik, m., Cig., Jan., pogl. izpokornik.
  18. spòł, spóla, tudi: spọ̑ł, spọ̑la, spolȗ, m. 1) das Geschlecht; moškega spolu, Dalm.; ženski s., Trub.; lepi s., das schöne Geschlecht, Cig., Jan., nk.; po spolu iti, sich begatten, Cig.; — das Geschlecht (in der Grammatik), Cig., Jan., nk.; — die Gattung, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = rod, das Geschlecht: David govori v imenu človeškega spola, Jsvkr.; človeškega spola šola, Mik.; — 3) die einzelne Person eines Geschlechtes: moški s., das Mannsbild, Meg.; osemdeset moških spolov, Dalm.; vse moške spoli pobosti, Dalm.
  19. spọ̑ł, -lı̑, f. = spola, spolovina, C.
  20. spola, f. = spolovina: govedo imeti na spoli, dati jo na spolo, GBrda.
  21. spole, f. pl. = spone, GBrda, pogl. spona.
  22. spółən, -łna, adj. geschlechtlich, Geschlechts-, Cig., Jan., Cig. (T.); spolni udje, die Geschlechtsorgane, Cig. (T.), C.
  23. spọ̑li, adv. = spolu, zur Hälfte, halbpart; na spoli imeti kaj, BlKr.- Mik.; spoli orati (če eden zrnje, drugi njivo da), sadje takega drevesa, ki na meji stoji, gre sosedoma spoli, vzhŠt.- Vest.
  24. spȏłnič, adv. völlig, ganz, C.
  25. 1. spọ̑łnik, m. der Artikel ( gramm.), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  26. 2. społník, m. = spolnjak, Z.
  27. spółniti, -im, vb. pf. = izpolniti.
  28. społnják, m. der mit jemandem Besitz und Nutzen theilt, Kop.- Mik.; — prim. spolu.
  29. spȏłnoma, adv. völlig, C.; s. poplačati, Ig (Dol.).
  30. spółnost, f. die Sexualität, Cig. (T.).
  31. spọ̑loma, adv. nacheinander, ogr.- C.
  32. spolovár, -rja, m. der Besitz- und Erwerbsgenosse ( v. zweien), der Compagnon, Cig., Jan., Z., Notr.
  33. spolǫ́vən, -vna, adj. 1) Halb-, halbbürtig, Cig.; spolovni bratje, einbändige Brüder, Cig.; — 2) zweien gemeinsam gehörend: spolovna paša, die Mitweide (von zweien), V.-Cig.; spolovna krava, Svet. (Rok.); spolovno drevo, ein Baum, dessen Äste auf des Nachbars Grund überhangen, Cig.; — 3) halb neu, Dol.- Mik.
  34. spolovílọ, n. = spolni ud, Mur., V.-Cig., Jan., DZ.
  35. spolovína, f. 1) die Gemeinschaft des Besitzes und Nutzens einer Sache zwischen zwei Personen, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.); na spolovini imeti kaj, sich in den Besitz und Nutzen theilen, BlKr.- M.; = v spolovini, Cig.; = na spolovino, Cig., Jan., Bas.; na (v) spolovino imeti ribjo lov, delavce, živino, C.; — 2) die Pflichthälfte des Weibes nach des Mannes Tode, C.
  36. spolovı̑nar, -rja, m. der Halbpartner ( z. B. der Halbpächter), Cig., Jan., C.
  37. spolovíniti, -ı̑nim, vb. pf. halbieren, Mur.; Gemeinschaft machen in Bezug auf Besitz und Nutzen einer Sache, C.; — greh s. s kom, gemeinschaftlich sündigen, Ravn.
  38. spolovı̑nstvọ, n. die Gütergemeinschaft (zwischen zweien), Jan.
  39. spolovíti, -ím, vb. pf. = 2. poloviti, Mur., Danj. (Posv. p.).
  40. spolovník, m. = spolovnjak, Cig., kajk.- Valj. (Rad), Mik.
  41. spolovnják, m. der Mitbesitzer, der Halbpartner, Cig.
  42. spolovnjáščina, f. das Näherrecht, das Gespilde, V.-Cig.
  43. spolǫ́vščina, f. = spolovina 1), spolovinstvo, vzhŠt.- Vest.
  44. społstíti, -ím, vb. pf. verfilzen, Cig., C.; (po češ. splstiti).
  45. spọ̑lu, adv. 1) (prvotna oblika za: spoli, spol', prim. stsl. sь polu, is-polu, halb, zur Hälfte); spolu ("spul") dati pobirati fižol (tako, da ga pobirač le polovico odda, pol pa obdrži za nabiranje), jvzhŠt.; na s. ("spul"), halbpart, Dol.; — 2) ("spuvu" immer, Guts.; [morda nam. spolu, prim. spoloma, nacheinander, C.], "spovo", Kol.; "spuvi" Kor.- C.).
  46. spółza, f. = polza pri vozu, C.
  47. spółzək, -zka, adj. = polzek, Cig., Jan., C., Mik., Kr.; denar ima spolzek rep, Glas.
  48. spółzəł, -zla, adj. = polzek: spolzlo je, es gleitet, Cig., Jan.
  49. społzẹ́ti, -ím, vb. impf. = polzeti, Dict., Cig., Ig (Dol.), Gor.
  50. społzẹ́vati, -am, vb. impf. dahin gleiten: po zemlji so spolzevale sence, SlN.
  51. społzkọ̑st, f. = polzkost, Cig.
  52. spółzniti, -pȏłznem, vb. pf. 1) ausgleiten, Cig.; — spolznilo mi je, ich bin ausgerutscht, Cig.; — entgleiten, Cig., Mik.; — 2) s. se = spolzniti, ausgleiten, Cig., Jan., Štrek.
  53. społzováti, -ȗjem, vb. impf. ad spolzniti, Jan.
  54. spomę̑n, m. = spomin: Po kratki ločitvi tolažen spomen! Vod. (Pes.).
  55. spomẹ̑nək, -nka, m. = pomenek, die Besprechung, die Unterredung, Jan., Valj. (Rad); neke spomenke imata, C.; (tudi: spọ̑mẹnək, ogr.- Valj. [Rad]).
  56. spomeníca, f. 1) die Denkschrift, das Memorandum, Jan., Cig. (T.), C., Nov.; — 2) = spominska knjiga, das Erinnerungsbuch, das Denkbuch, Jan. (H.).
  57. spomeník, m. das Denkmal, die Denksäule, Jan., Cig. (T.), C., Levst. (Nauk), nk.
  58. spomę́niti, -nem, vb. pf. 1) erinnern, Jan., C., Mik., Krelj, kajk.- Valj. (Rad); — erwähnen, M., C.; anführen, Cig.; — 2) s. se, sich erinnern, gedenken, Jan., C., Danj. (Posv. p.); Bog se spomene svoje svete zaveze, Krelj; Spomeni se na-me! Npes.-Schein.; s. se s koga, s česa, ogr., kajk.- Valj. (Rad); ("sa spomanot" Rez.- Baud.); — 3) = s. se, sich erinnern, gedenken: spomeni, krščanska duša, na Kristusove besede, Guts.; spomeni name! Npes.-Schein.; — praes. spọ́menem, Npr.- Erj. (Torb.); spomenę̑m, ogr.- Valj. (Rad); — prim. stsl. vьspomęnąti, pomęnąti in pomênąti.
  59. spomẹ́niti se, -im se, vb. pf. = pomeniti se, sich besprechen, Z.; spomenjen biti s kom, mit jemandem im Einverständnis sein, Cig.
  60. spomẹ́njati se, -am se, vb. impf. ad spomeniti se; = pomenkovati se, ein Gespräch oder Gespräche führen, Z., vzhŠt.
  61. spomenjénje, n. die Erinnerung: bridko s. (-menenje) Guts. (Res.).
  62. spomẹ̑nkovanje, n. = pomenkovanje, kajk.- Valj. (Rad).
  63. spomẹ̑nkovati se, -ujem se, vb. impf. = pomenkovati se, C., Z.
  64. spomenljívost, f. die Erinnerungsfähigkeit, Cig. (T.).
  65. spomı̑n, m. 1) ein Zeichen als Mahnung, Vorbedeutung u. dgl.; spomin se glasi, kadar ima kdo umreti: ali tolče kje, ali zvoni, ali pride bela podoba, pa spet zgine itd., Zora; — 2) das Erinnerungsvermögen, das Gedächtnis; dober s. imeti; slabega spomina biti, ein schwaches Gedächtnis haben; iz spomina vedeti, auswendig wissen, Cig.; — 3) die Erinnerung, das Andenken; za s. komu kaj dati; v s. slavne zmage, zum Andenken an den glorreichen Sieg; v dobrem spominu koga ohraniti; — das Gedächtnis der Verstorbenen im kirchlichen Gebet, jvzhŠt.; — das Todtenamt am Sterbetag, vzhŠt.- C.; — die Erforschung des Gewissens, Rez.- C.
  66. spomínati, -am, vb. impf. ad spomeniti; 1) erwähnen, Raič (Slov.); nje sveto ime gostokrat spominajo, kajk.- Valj. (Rad); s. in častito obhajati, Jsvkr.; s. od koga, von jemandem Erwähnung thun, ogr.- Let.; — 2) s. se, = spominjati se, sich erinnern, C., Vrt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 3) s. se, = pominati se, ein Gespräch führen, C., vzhŠt.
  67. spomı̑nčica, f., Jan., pogl. spominščica 1) in 2).
  68. spomı̑nək, -nka, m. 1) dem. spomin; die Erinnerung, das Andenken, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) das Erinnerungszeichen ( z. B. ein Bildchen), Ig (Dol.); — = spomenik, das Denkmal, das Monument, Mur., Cig., Jan., nk.; (bolje: spominík, iz: spominnik, Škrab. [Cv.]).
  69. spominják, m. das Erinnerungsbuch (Album), Jan.
  70. spomínjanje, n. das Erinnern, das Erwähnen.
  71. spomínjati, -am, vb. impf. ad spomniti; 1) erinnern; — vorbedeuten, Cig.; — in Erinnerung bringen, erwähnen, Cig., Vrt.; s. kaj, tudi: s. česa, Cig.; — 2) s. se, sich erinnern, gedenken, sich besinnen; s. se koga, česa; tudi: s. se na koga, na kaj; — 3) s. na koga, an jemanden denken; Dekle kitice nareja, Pa na ljubčeka spominja, Npes.- M.
  72. spominováti, -ȗjem, vb. impf. 1) s. kaj, an etwas denken: s. poslednjo sodbo, Schönl.; — s. koga, jemandes Andenken feiern, Svet. (Rok.); — 2) s. se, = spominjati se, sich erinnern, Z.; — 3) s. se = spomenjati se, spomenkovati se, Dict.
  73. spomı̑nski, adj. Erinnerungs-, Gedenk-, Cig., Jan.; spominski denar, die Denkmünze, Cig.; spominski zapiski, Memoiren, Jan.; spominska plošča, die Denktafel, SlN.
  74. spomı̑nščak, m. eine Art Brot, das für das Fest der hl. drei Könige gebacken wird, Poh.- C.
  75. spomı̑nščica, f. 1) die Denkmünze, Jan. (H.); — 2) das Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cv.
  76. spomı̑nščina, f. das Andenken, Mur., Ravn.- Valj. (Rad); — das Denkmal, Mur., Cig.
  77. spomı̑nščnik, m. = spominščak, Poh.- C.
  78. spomísliti, -mı̑slim, vb. pf. = pomisliti; gedenken, an etwas denken: s. kaj, na kaj, Boh., Dalm.; spomislite, kako je on vam pravil, Trub.; na grehe moje mladosti ne spomisli! Trub.
  79. spomíšljati, -am, vb. impf. ad spomisliti, Krelj.
  80. spomlȃd, f. der Frühling; na spọ̑mlad, in der Frühlingszeit, Cv.; drevo se spomlad ( nam. v spomlad, im Frühlinge) razraste, Krelj; — prim. vzpomlad, pomlad.
  81. spomladánjče, -eta, n. ein im Frühjahr geworfenes Schwein, Ravn. (Abc.).
  82. spomladánjəc, -nca, m. der Frischling, Mur., Cig.
  83. spomladánji, adj. = pomladanji, Frühlings-: s. čas, Z.
  84. spomladánski, adj. Frühlings-; s. čas, -sko solnce.
  85. spomlȃdən, -dna, adj. = spomladnji, Frühlings-; spomladna rastlina, Cig.
  86. spomlȃdi, adv. im Frühlinge.
  87. spomladíšče, n. der Frühlingspunkt, C., Sen. (Fiz.).
  88. spomládnji, adj. Frühlings-, Mik.; spomladnje znamenje, Cig.; tudi: spọ̑mladnji: spomladnje ("spum-") rožice, Dict.
  89. spọ̑mniti, -nim, vb. pf. 1) erinnern; s. koga česa (an etwas); spomni me te reči! Cig.; nav. spomniti koga na kaj; — s. se, sich erinnern; s. se koga (česa), na koga (kaj); zdaj sem se spomnil, jetzt ist es mir eingefallen; spomni se me, kadar se ti bo dobro godilo! — 2) vb. impf. gedenken, Meg.; spomnite! seid eingedenk! Dict., Jsvkr.; s. na koga (kaj), Trub.; spomnite na moje besede! Krelj; ne spomni na pregreho moje mladosti! Kast.; Bog spomni na Noeta, Ravn.; Na-te bom spomnil, Dokler bom živ, Npes.-K.; — tudi: s. se, Kr.- Levst. (Zb. sp.), Mik. (V. Gr. IV. 313.); — prim. spomeniti.
  90. spomnjívost, f. das Erinnerungsvermögen, Jan.
  91. spomnováti, -ȗjem, vb. impf. = spominjati, Burg.
  92. spomóči, -mǫ́rem, vb. pf. s. si, sich helfen, Z.; (s. se, zu Vermögen kommen, Cig.); ( nam. vzp-?).
  93. spòn, spóna, m. die Wiede, Ip.- Mik.
  94. spǫ̑na, f. 1) die Fessel, Cig., Jan., C.; — nav. pl. spone, die Fesseln: v spone dejati konja, človeka, Cig.; dati noge v spone, Dalm.; tujo ovco deno pastirji v spone, ako zajde v njih pašo, Vrsno- Erj. (Torb.); — spona je veriga, ki spenja ročici pri obloženem vozu, Gor.; tudi veriga, s katero se žrd poveže, kajk.- Valj. (Rad); — der Zaunring, Cig.; — der Spannstrick, Cig.; — 2) das Band bei den Zimmerleuten, V.-Cig.; — die Klammer, die Klampe, Jan. (H.); — das Thürband, Jan.; — die Clausur an Büchern, Cig.; — 3) die Zwinge, die Schraubenzwinge der Tischler, V.-Cig.; — 4) der Bindevocal ( gramm.), Jan., Cig. (T.); — spọ̑na, Cv.
  95. sponakúpiti, -im, vb. pf. nach und nach in Menge einkaufen, C.
  96. sponȃšati, -am, vb. impf. ad sponesti; 1) vorwerfen, vorhalten, Meg.; s. komu kaj, Cig., Jan., C., nk.; — 2) s. koga, jemanden spöttisch nachahmen, nachäffen, C.; s. kaj: ptice sponašajo človeške besede, Hip. (Orb.); — ( nam. vzp-?).
  97. sponȃšati se, -am se, vb. impf. ad sponesti se; 1) = ponašati se, sich aufführen, Jsvkr.; — 2) = izponašati se, gut fortkommen, gedeihen, Cig., Jan., M.
  98. sponȃšavəc, -vca, m. der Nachäffer, C.
  99. spǫ́nati, -am, vb. impf. fesseln: konja s. na paši, Cig.
  100. spondēj, m. der Spondeus (ein Versfuss: - -), Cig. (T.), nk.

   5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA