Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (55.601-55.700)

  1. ōminej, interj. = jemnasta! Jurč.
  2. omíšljati, -am, vb. impf. ad omisliti; 1) anschaffen; — 2) versorgen, Krelj.
  3. omišljénje, n. die Anschaffung, Cig.
  4. omíti, -mı̑jem, vb. pf. völlig abwaschen; — o. koga, jemandem einen Wischer geben, Cig.
  5. omítiti, -im, vb. pf. bestechen, Svet. (Rok.).
  6. omı̑tva, f. die Waschung, C.
  7. omiváča, f. der Waschlappen oder der Waschschwamm, Mik.
  8. omivȃłnica, f. das Spülfass, Cig., C.
  9. omiválọ, n. das Spülfass, Guts.
  10. omívanje, n. das Abwaschen.
  11. omívati, -am, vb. impf. ad omiti; durch Waschen reinigen, abwaschen; — o. koga, jemanden verleumden, ihm nachreden, C.
  12. omízən, -zna, adj. um den Tisch befindlich: omı̑zna družba, die Tischgesellschaft, nk.
  13. omı̑zje, n. die um einen Tisch Sitzenden, die Tischgesellschaft; polno omizje nas je bilo; eno omizje pri drugem, Dalm.; o. bogaboječih ljudi, Ravn.
  14. omı̑znik, m. einer von der Tischgesellschaft, omizniki, die Tischgenossen, Zv., LjZv.
  15. omlȃčək, -čka, m. prvi o., der Vordrusch, Cig.
  16. omláčiti, -mlȃčim, vb. pf. lau machen, C.; — (kvas), ki je bil očistil in prekisal omlačeno človeštvo, Jurč.
  17. omlàd, -mláda, m. ein junger Zweig, der Schössling, C., Bes., Polj.; brestovi omladi so goli in prazni, Vrt.
  18. omlȃd, f. 1) die Verjüngung, M.; — 2) das rauhe Häutchen um das neue Gehörn der Hirsche und Rehböcke, das Dickmaß, Cig.
  19. omlȃda, f. = omlad m., mladika, C., Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  20. omlȃdək, -dka, m. = omlad m., einjähriger Zweig, der Schössling, C., M.
  21. omládən, -dna, adj. jugendlich, Jan., Svet. (Rok.); jung und zart: omladna koža (mladih ljudi), Ig; — v pomladi se obleče breza z omladnim zelenjem, Jurč.
  22. omladẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) jung werden, sich verjüngen, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Dickmaß ( prim. omlad f.) bekommen, Cig.
  23. omladína, f. der Nachwuchs, die Jugend, Cig. (T.), nk.; — hs.
  24. omladíti, -ím, vb. pf. 1) jung machen, verjüngern; o. se, jung werden, Cig.; — auffrischen, Cig.; — 2) drobnica se je uže omladila, das Kleinvieh hat schon Junge geworfen, Trenta, Soča- Erj. (Torb.); — 3) abliegen lassen, Cig.; omlajene hruške, LjZv.; — rösten: o. konoplje, Let.
  25. omládniti, -mlȃdnem, vb. pf. jung werden, sich verjüngen, Mur., C., Danj.- Mik.
  26. omládovən, -vna, adj. jugendlich: omladovne kože je, Svet. (Rok.).
  27. omláhniti, -mlȃhnem, vb. pf. schlaff werden, erschlaffen, Jan., Cig. (T.).
  28. omlajíti, -ím, vb. pf. mit Schlamm überziehen, C.
  29. omlàt, -mláta, m. das Abdreschen, M.; die Vollendung des Drusches, C.; — = domlatki, C.
  30. omlátiti, -im, vb. pf. 1) abdreschen; vse žito smo omlatili; vse je omlačeno, Ravn. (Abc.); — nekoliko o., überdreschen, Cig.; — 2) o. koga, jemanden derb abprügeln, Cig.
  31. omlę́dən, -dna, adj. widerlich süß, fade schmeckend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lašče- Levst. (Rok.); — pren. fade: ta dušna paša je bila precej prazna in omledna, LjZv.; omledno skovan ogovor, Levst. (Zb. sp.).
  32. omlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. 1) durchmahlen, Cig.; — 2) abspülen: voda je breg omlela, Cig.; — o. se, abrieseln (o pesku), Cig., C.
  33. omlẹ́zovje, n. die Biestmilch, Tolm.
  34. omloháviti, -ȃvim, vb. pf. erschlaffen, Erj. (Som.); ( nam. omlahaveti? prim. mlahav, omlahniti).
  35. omọ̑č, f. die Stärkung, C.
  36. omọ̑čək, -čka, m. die Stärkung, C.
  37. omǫ́čenəc, -nca, m. der Betäubte: s tekočino drgniti omočenca, DSv.; — prim. omotiti.
  38. omóči, -mǫ́rem, vb. pf. 1) überwältigen, Cig., M.; spanje ga je omoglo, Cig.; — 2) omoči si, sich behelfen, vzhŠt.- C.; = o. se, BlKr.- M.; — 3) o. koga, bestärken, C.
  39. omóčiti, -mǫ́čim, vb. pf. benetzen, anfeuchten, Mur., Cig., Jan.; grlo si o., Cig.; — eintunken, Cig., Jan.
  40. omočvíriti, -ı̑rim, vb. pf. sumpfig machen: o. travnik, C.
  41. ómokər, -kra, adj. etwas nass, C.
  42. omokríti, -im, vb. pf. nass machen, Mur.
  43. omółkniti, -mȏłknem, vb. pf. 1) = obmolkniti, verstummen, Jan.; — 2) einschlafen (von den Gliedern des Körpers): roke so mi omolknile, Dol.- Mik.
  44. omoríti, -ím, vb. pf. absengen (o mrazu), C.; mrzla sapa omori žito, Cig.
  45. omòt, -mǫ́ta, m. 1) der Schwindel, der Taumel, Mur.- Cig., Cig. (T.); v o. mu gre, er ist vom Schwindel befallen, Celjska ok., SlGor.; v o. iti, wirbeln, sich wirbelnd drehen, M.; tudi: ómot, Valj. (Rad); Te igrali bomo vam, Da vse v omot teklo bode, Danj. (Posv. p.); — 2) der Koller (eine Pferdekrankheit), Jan. (H.); — 3) die Verwirrung, C.
  46. omǫ̑ta, f. 1) die Betäubung, Jan.; — 2) die Verwirrung: o. pameti, C.; — 3) otrov v ribjo lov, betäubender Fischköder (Kockelkörner), Dornberg ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  47. omotáti, -ȃm, vb. pf. 1) um etwas herumwickeln; o. se, sich um etwas schlingen; — 2) umwickeln, umwinden, bewickeln; s sukancem o. kaj, etwas überzwirnen, Cig.
  48. omǫ̑tək, -tka, m. das Herumgewundene, C.; voščeni o., das Wachsstöckel, C.
  49. omǫ́tən, -tna, adj. 1) schwindelig, Mur., Jan., C.; — kollerig, Jan. (H.); — 2) betäubend, Cig.; — omotna moka, (durch Lolch) verdorbenes Mehl, C.; — 3) = moten, trübe: omotno steklo, Cig.; omotno videti, undeutlich sehen, Cig.
  50. omǫ̑tica, f. 1) der Schwindel, der Taumel, die Betäubung; — 2) betäubender Fischköder, Cig., Lašče- Levst. (M.), Gor.; ribe loviti z omotico, Levst. (Nauk); — 3) der Taumellolch (lolium temulentum), Z.; sama o., nič zdravega zrnja, Slc.
  51. omǫ̑tičav, adj. dem Schwindel unterworfen, Bolc, Soča- Erj. (Torb.), Rut. (Zg. Tolm.).
  52. omǫ̑tičən, -čna, adj. 1) schwindelig, betäubt; omotični in omamljeni, Krelj; — 2) Schwindel erregend, betäubend: omotična vročina, Cig.; Gospod je omotičen duh mej nje izlil, Dalm.
  53. omotílọ, n. das Betäubungsmittel, Let.
  54. omǫ́titi, -im, vb. pf. schwindelig machen, betäuben, Cig., Jan., Cig. (T.), Let.; — irre führen, Z.
  55. omǫ̑tnica, f. = omotica 2), betäubender Fischköder, C.
  56. omožę́nka, f. ein verheiratetes Frauenzimmer, Mur.
  57. omožı̑təv, -tve, f. die Verheiratung (eines Weibes).
  58. omožíti, -ím, vb. pf. (ein Weib) verheiraten; o. se, heiraten (vom Weibe); omožena, verheiratet.
  59. ómračən, -čna, adj. etwas dämmerig, etwas dunkel, C.
  60. omračevȃvəc, -vca, m. der Verfinsterer, Cig.
  61. omračíti, -ím, vb. pf. umdunkeln, verdunkeln; o. se, dunkel werden, Cig.; o. dušo, die Seele umnachten, Cig. (T.).
  62. omrȃza, f. 1) die Unlust, der Widerwille, C., Krelj; die Missstimmung, Jan.; — 2) der Hass, Cig. (T.), C.; — stsl., hs.
  63. omráziti, -mrȃzim, vb. pf. 1) kalt machen, Dict.; — 2) verächtlich, widerlich machen, verekeln, verleiden, Cig., ogr.- C.; verhasst machen, anschwärzen, Jan., Trub.; o. se, widerlich, verächtlich werden, ogr.- C.; — 3) disgustieren, Jan.; abgeneigt machen, Z.; — verletzen, Dict.
  64. omrȃznica, f. 1) prvi drobni sneg, kadar začne naletovati, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) = kurja polt, die Gänsehaut, Tolm.- Erj. (Torb.).
  65. omrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. absterben (o udih), Z.; omrl, gelähmt, Bes.; — schlapp werden (o rastlinah): od mraza ali vročine o., C.; — omrl, schlapp, träge, C.
  66. omrẹ́žiti, -im, vb. pf. 1) umgarnen, umstricken, Mur., Cig., Jan.; Omrežiti — ga želi, Preš.; — mit einem Netz versehen, Cig.; — 2) umgittern, begittern, vergattern, Mur., Cig., Jan.
  67. omrẹ̑žje, n. 1) das Netzwerk, Cig., Jan.; — das Netz ( techn., math.), Cig. (T.); o. rek, das Flussnetz, Cig. (T.); železnocestno o., das Eisenbahnnetz, DZ.; — 2) das Gitter, das Gitterwerk, Mur., Cig., Jan.; lukati skozi o., Schönl.- Valj. (Rad).
  68. omŕkniti, -mȓknem, vb. pf. sich verdunkeln (von der Sonne oder dem Monde), Z.
  69. omŕknjenje, n. die Verfinsterung (der Sonne, des Mondes), die Eklipse, Jan.
  70. omrtvẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. pf. = otrpniti, absterben, erstarren, gelähmt werden, Jan., Podkrnci- Erj. (Torb.); — in der Thätigkeit erlahmen, im Eifer nachlassen, Podkrnci- Erj. (Torb.); omrtveli so po mnogih trudih, SlN.; omrtvela samosvest, Zv.
  71. omrtvíca, f. die Lähmung, Jan.; neka svinjska bolezen, kadar prasetu zadnje noge "omrtve", SlGosp.
  72. omrtvíčən, -čna, adj. gelähmt: omrtvično prase, SlGosp.
  73. omȓza, f. der Ueberdruss, der Ekel, M., Cig.; — die Missstimmung, Jan.
  74. omrzávati, -am, vb. impf. 1) mit Reif überziehen: slana travnike omrzava, Danj. (Posv. p.); — 2) kalt werden, Dict. ( Mik.).
  75. omrzẹ́ti, -ím, vb. pf. ekelhaft werden: omrzi mi kaj, es erregt Widerwillen, Abscheu, Jan., C., nk.
  76. omrzíti, -ím, vb. pf. 1) kalt machen, Z.; gleichgiltig machen: o. duh in srce, SlN.; — 2) verhasst oder missfällig machen, Mur., Jan.; še pravo bogaboječnost ljudem omrzijo take žlabudre, Ravn.; o. se, sich verächtlich machen, C.; ogrditi in omrziti se proti Bogu, rokopis iz 15. stol.- Let.; — omrzilo se mi je kaj, ich bekam Ekel vor etwas, Cig.
  77. omrzlẹ́ti, -ím, vb. pf. kalt werden, erkalten, Mur.; — ljubezen proti Bogu omrzli, Guts. (Res.); lau werden: o. v dobrem, SlGosp.- C.
  78. omrzlína, f. der Frost, Jan.
  79. omrzljìv, -íva, adj. ekelhaft, Abscheu erregend, Mur., Jan.
  80. omȓznica, f. omrznice so drobne snežinke, ki o hudem mrazu po zraku letajo, Polj.; — prim. omraznica 1).
  81. omŕzniti, -mȓznem, vb. pf. 1) kalt werden: ušesa so omrznila, Pohl. (Km.); pridite! jedi bi utegnile omrzniti, V.-Cig.; (o vremenu), Cig., Jan.; — erkalten ( fig.), im Eifer nachlassen, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) missfällig o. widerlich werden, Jan.; pes omrzne gospodarju, der Herr wird des Hundes überdrüssig, Vrt.
  82. omȗlək, -lka, m. 1) klobuk, ki se na mleku dela, kadar vre, Polj.; — 2) ein abgeschälter Maiskolben, Kras.
  83. omúliti, -im, vb. pf. abstumpfen, Ip.- Mik.; der Spitzen, Ecken, Hörner u. dgl. berauben, Cig.; o. si roge, die Hörner abstoßen o. verlieren, Cig., C., Notr.; = o. se, Jan.; o. drevo, den Gipfel eines Baumes beschneiden, Cig.; tudi: die Blätter des Baumes abstreifen, abblättern, Cig., Jan.; — abfressen, abweiden: živina omuli mlade hrastiče, Nov.; omuljene ledine, Zv.; — vinograd o., den Weingarten jäten, Cig.; — omuljen, stumpf, Jan.; ohne Hörner, ohne Bart, ohne Blätter, C.
  84. omúšičnik, m. das Ziehpflaster, das Blasenpflaster, Mur.- Cig., Jan.
  85. omutavẹ́ti, -ím, vb. pf. stumm werden, Cig.
  86. omútiti, -mȗtim, vb. pf. = omutaveti, V.-Cig., Jsvkr.
  87. omúzati, -am, vb. pf. (die Rinde, die Haut, die Haare die Blätter, den Koth u. dgl.) abstreifen, vzhŠt.- C., Z.; o. se, Haare, Federn, Laub verlieren, Z.; — o. koga za uho, jemandem eine Ohrfeige geben, Cig.; o. koga, jemanden abstreichen, abprügeln, Bes.
  88. omúzniti, -mȗznem, vb. pf. mit einem Zuge abstreifen, Guts., Cig., Jan., M., vzhŠt.- C.
  89. omuzováti, -ȗjem, vb. impf. ad omuzati, omuzniti, abstreifen, Z.
  90. omúžiti, -im, vb. pf. o. šibo, die Rinde von einem saftigen Zweige ganz ablösen, Cig.
  91. 1. òn, óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren ( bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.- Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.- Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.- Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.- Mik.; ( gen.: da je sestre! Met.- Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).
  92. 2. ọ̑n, ọ̑na, ọ̑nọ, pron. = 1. oni, jener, nk., Kr.; (govori se nav. "un", na Gor. tudi "gun").
  93. onáditi, -im, vb. pf. = obnaditi, mit Stahl belegen, C.
  94. onȃdva, onẹ̑dvẹ, gen. njiju, pron. sie zwei.
  95. onák, adj. von jener Beschaffenheit, derartig, Jan. (H.).
  96. onakajše, adv. ebenso, C.
  97. onákọ, adv. auf jene Weise, C.; tako, ne onako, BlKr.- M.
  98. onákov, adj. von jener Beschaffenheit, C.
  99. onanı̑ja, f. die Selbstbefleckung, die Onanie, Cig.
  100. onazáditi, -zȃdim, vb. pf. o. kaj, Rückschritte in einer Sache verursachen: o. znanstvo, Cig. (T.).

   55.101 55.201 55.301 55.401 55.501 55.601 55.701 55.801 55.901 56.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA