Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (55.301-55.400)

  1. okròg, I. adv. herum, in die Runde; okrog in okrog, ringsherum; — II. praep. c. gen. um — herum; okrog gore vojska se obrne, Jan. (Slovn.)- Mik.; — okrog deset let je že minulo, Jan. (Slovn.).
  2. okrǫ́gəł, -gla, adj. rund (kugelförmig, kreisförmig oder cylinderförmig); okroglega lica biti; nima okroglega v mošnji, er hat keinen Heller im Beutel, Cig., C.; okrogli vrh, die Kuppe, Cig.; o. denar, o. steber; — okroglo povedati, etwas Lustiges vorbringen, Z.; okrogla, eine lustige Weise, Cig.; okrogle peti, lustige Lieder singen, Cig., Vod. (Pes.); tiste naše okrogle izvirajo iz tega, kar Nemec imenuje "Lustigkeit", Zv.; okroglo zagosti, ein lustiges Stück aufspielen, Cig., M.
  3. okrǫ́glica, f. 1) die Rundung, Svet. (Rok.); — v okroglico se zavrteti, sich in die Runde drehen, Cv.; — 2) eine runde Gruppe: o. ljudi, Lašče- Levst. (Rok.); okroglico narediti, in die Runde treten, Ig (Dol.); — 3) die Umgegend, Štrek.; — 4) neka hruška, Jan. (H.).
  4. okrǫ́glika, f. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  5. okroglína, f. 1) die runde Gestalt, die Rundung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); die Kugelform, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = okolica, die Umgebung, C., ogr.- Raič ( Nkol.); — 3) das Rondel, Cig.; — 4) neka vinska trta, M., C.
  6. okroglíšče, n. ein runder Platz, Z.; — das Rondel, Jan.
  7. okrǫ̑gljaj, m. die Runde, M.; der Umkreis: mesto je imelo v okrogljaju tri dni hoda, Ravn.- Valj. (Rad).
  8. okrogljénje, n. das Runden, Cig.
  9. okroglolíčən, -čna, adj. von rundem Gesicht; okroglolično dekle.
  10. okroglóta, f. = okroglost, Mur.
  11. okrojíti, -ím, vb. pf. beschneiden, Jan. (H.).
  12. okropíti, -ím, vb. pf. besprengen, Mur.
  13. okrǫ́tən, -tna, adj. wild, barsch, C.; grausam: najokrotnejši tujci, LjZv.; okrotni gospodarji, Slovan.
  14. okròv, -króva, m. das Gehäuse ( z. B. einer Uhr), V.-Cig., Jan., Cig. (T.); okrovi zaklopnicam, die Ventilgehäuse, DZ.; — die Kopfhülle ( bot.), Cig.; — die Schussbühne ( mont.), Cig.
  15. okrȏvəc, * -vca, m. das Kothblech am Wagenrade, Cig.
  16. okrǫ̑žba, f. die Abrundung: o. župnije, Slom.
  17. okrǫ̑žəc, -žca, m. der Kreis, C., M.
  18. okrǫ̑žək, -žka, m. der Kreis, Mur.; — der Teller, Jan.
  19. okrǫ́žən, -žna, adj. 1) Kreis-, Cig., Jan.; okrǫ̑žni načelnik, der Kreisvorstand, LjZv.; Districts-, nk.; — 2) Rund-: okrožna pesem, der Rundgesang, Cig.; — okrožni list, das Circulare, das Rundschreiben.
  20. okrǫ̑žica, f. das Gesims, Jan. (H.).
  21. okrožílọ, n. der Zirkel, Mur., Cig.; — hs.
  22. okrožína, f. der Umkreis, C.
  23. okrǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) rund ausschneiden, ausschweifen, Cig.; abzirkeln: podobo o., Cig.; — arrondieren, Cig.; abrunden (eine Zahl), DZ.; — 2) umkreisen, bekreisen, Cig.
  24. okrǫ̑žje, n. die Umgebung, der Umkreis, der Rayon, Cig., Jan.; — der Kreis, der District, das Arrondissement, das Departement, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  25. okrǫ̑žnica, f. das Rundschreiben, das Circulare, die Currende, Cig., Jan., C., Levst. (Nauk), nk.
  26. okrǫ̑žnik, m. der Teller, Guts.- Cig., Jarn., Vrtov. (Km. k.), Jurč.
  27. okŕpati, -pam, -pljem, vb. pf. ausflicken, belappen, Cig., M.
  28. okrpčáti, -ȃm, vb. pf. steif machen, stärken, (okrfčati) C.
  29. okrščávati, -am, vb. impf. ad okrstiti, ogr.- Valj. (Rad).
  30. okȓšək, -ška, m. der Stumpf, der Stutz, Jan.; o. državnega zbora, das Stumpfparlament, Pavl.
  31. okŕšiti, -kȓšim, vb. pf. durch Abbrechen beschädigen, Z.; — verringern, schmälern: o. založnino, DZ.
  32. okȓšljaj, m. das Bruchstück, das Fragment, Notr.
  33. okrtáčiti, -ȃčim, vb. pf. abbürsten; o. obleko.
  34. okrúliti, -im, vb. pf. verstümmeln, Meg., C.; — rings behacken, C.; — okruljen jezik, eine verstümmelte Sprache, Raič (Slov.).
  35. okrȗšək, -ška, m. das Bruchstück ( z. B. von einem Steine), Cig., C.
  36. okrúšiti, -krȗšim, vb. pf. rings abbrechen, durch Abbrechen beschädigen, C., Z.; kamen čas okruši, LjZv.; — o. se, sich ablösen ( z. B. von der Mauer).
  37. okrútən, -tna, adj. grausam, Jan., nk.; — pogl. okroten.
  38. okrváviti, -ȃvim, vb. pf. mit Blut beflecken; ves grm je bila okrvavila, Jsvkr.; o. se, sich mit Blut beflecken; okrvavljen, blutbefleckt, Cig., Jan.
  39. okŕviti, -im, vb. pf. blutig machen: Mazince si okrvita, Npes.- C.; okrvljen, blutbeträufelt, Šol.
  40. oktaēdər, -dra, m. osmerec, das Oktaeder, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  41. oktaēdrn, -drna, adj. oktaedrisch, Cig. (T.).
  42. oktānt, m. der Achterkreis, der Octant, Cig. (T.).
  43. oktāva, f. osmica, die Octave (pri glasbi).
  44. oktōbər, -bra, m. = vinotok, kozoprsk, der Monat October.
  45. oktogōn, m. osmeroogelnik, das Oktogon, Cig. (T.).
  46. oktrojı̑rati, -am, vb. pf. ( impf.) vsiliti, octroyieren.
  47. okȗčmati, -am, vb. pf. s kučmo pokriti, Zv.; okučmana ušesa, Jurč.
  48. okujína, f. nav. pl. okujine, die Abfälle beim Schmieden, der Schmiedesinter, der Hammerschlag, Cig., Jan., C., DZ.
  49. okultācija, f. zakritje, die Verdeckung, die Occultation ( astr.), Cig. (T.).
  50. okȗn, m. der Flussbarsch (perca fluviatilis), Jarn., Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  51. okȗnovəc, -vca, m. okunovci, Barsche (percoidei), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  52. okȗp, m. der Misskauf, der Schadekauf, Cig., Jan., C.
  53. okušalíšče, n. kraj, kjer se kaj okuša, C.
  54. okušálọ, n. das Geschmacksorgan, Cig., Jan.
  55. okúšanje, n. das Verkosten, Cig.
  56. okúšati, -am, vb. impf. ad okusiti; 1) verkosten; — 2) o. se česa, etwas vermittelst des Geschmackes untersuchen, Cig.
  57. okȗšnja, f. die Verkostung, Z.
  58. okȗžba, f. die Ansteckung, die Infection, die Verpestung, Cig., Jan.
  59. okúženəc, -nca, m. der Angesteckte, Cig.
  60. okúženje, n. die Ansteckung, die Pestvergiftung, Cig., C.
  61. okúženka, f. die Angesteckte, Cig.
  62. okuževȃnje, n. das Verpesten, das Anstecken.
  63. okuževáti, -ȗjem, vb. impf. ad okužiti; verpesten, anstecken.
  64. okužílọ, n. der Ansteckungsstoff, Cig.
  65. okúžiti, -im, vb. pf. verpesten; anstecken, inficieren.
  66. okužljìv, -íva, adj. ansteckend, contagiös, Jan.
  67. okvȃra, f. die Beschädigung, Z.
  68. okvȃrba, f. die Beschädigung, DZ., Nov.; poljska o., der Feldschaden, Levst. (Pril.).
  69. okváriti, -im, vb. pf. beschädigen, M., C., Let.; okvarjena stranka, DZ.
  70. okvárjati, -am, vb. impf. ad okvariti, beschädigen, Z.
  71. okvárjenəc, -nca, m. der Beschädigte, DZ., Levst. (Pril.), Nov.
  72. okvárjenje, n. die Beschädigung, C.
  73. okvárjenka, f. die Beschädigte, Jan. (H.).
  74. okvarník, m. der Beschädiger, Levst. (Pril.).
  75. okvı̑r, m. der Rahmen, die Einfassung, Cig., Jan., nk.; v o. dejati, einrahmen, Jan.; merilni o., der Messrahmen, DZ.; — prim. hs. okvir, der Fensterrahmen.
  76. okvíriti, -ı̑rim, vb. pf. berahmen, Cig. (T.); — hs.
  77. ǫ̑ł, ǫ̑la, olȗ, m. das Bier, Meg., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Trub., Kor.; ol kuhati, Bier brauen, Cig.; = ol toriti (tvoriti), Jarn.; presneti ol, überschlagenes Bier, Cig.; (= odmeknjeni ol, V.-Cig.); nižji ol, das Halbbier, Cig.; zadnji ol, das Afterbier (Nachbier), Cig.; Ne bom pila medu, Ne bom pila olu, Npes.- Valj. (Rad).
  78. olájnati, -am, vb. pf. mit Koth beschmutzen, Svet. (Rok.); — prim. lajno.
  79. olȃjšək, -ška, m. die Erleichterung, Levst. (Nauk).
  80. olajševáłən, -łna, adj. erleichternd, Erleichterungs-, nk.
  81. olajšílọ, n. die Erleichterung, DZ.; — die Begünstigung ( merc.), Cig. (T.); mildernder Umstand, Levst. (Nauk).
  82. olárnica, f. das Bierbräuhaus, Cig., Jan., C.
  83. olę̑, -ę̑sa, n. = ulje, ein eiteriges Geschwür, Rib.- Mik.
  84. olè, interj. ach! ole hudo, ole čudo! C.; ole! to je spet nekaj! Levst. ( LjZv.).
  85. oledenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Eis erstarren, Let.
  86. oledeníti, -ím, vb. pf. beeisen, umeisen, Cig.
  87. oləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, Cig., Jan., ogr.- C., DZ., nk.; o. komu kaj, jemandem etwas leicht machen, Cig.
  88. oleīn, m. das Oleïn ( chem.), Cig. (T.).
  89. ǫ́lej, m. = olje, Guts., Jarn., Cig., Jan., Fr.- C.
  90. ólẹn, adj. etwas träge, C.
  91. olẹpíti, -ím, vb. pf. bekleben, Cig., Jan.; s papirjem kaj o., Cig.
  92. olẹpotíčiti, -ı̑čim, vb. pf. verzieren, schmücken, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  93. olẹpotíti, -ím, vb. pf. = olepotičiti, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.).
  94. olẹ̑pšanje, n. die Verschönerung.
  95. olẹ̑pšati, -am, vb. pf. verschönern; ausschmücken, zieren.
  96. olẹpšȃva, f. die Verschönerung; — die Verzierung, der Schmuck, Cig., Jan., C.
  97. olẹpševáti, -ȗjem, vb. impf. ad olepšati; verschönern; zieren, schmücken.
  98. olẹ́ščnjak, m. = leščnik, (olešnjak) Dol., Levst. (M.), Pohl. (Km.).
  99. olẹ̑vək, -vka, m. 1) die abgestreifte Haut, Z.; — 2) pl. olevki, slabo sadje, ki pred časom nezrelo popada z drevja, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Vrtov. (Km. k.).
  100. oléžati, -žím, vb. pf. = obležati, abliegen (o sadju), Jan. (H.).

   54.801 54.901 55.001 55.101 55.201 55.301 55.401 55.501 55.601 55.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA