Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (55.239-55.338)

  1. 1. okréniti, -krę́nem, vb. pf. umwenden: o. voz, Cig., BlKr.; o. na desno, levo, rechts, links einlenken, Cig.; o. na stransko pot, LjZv.; — o. se, sich umwenden, sich umdrehen, Cig., M., DZ.; — okrenilo se je na bolje, es hat sich zum Bessern gewendet, Cig., SlN.
  2. 2. okrẹ́niti, -nem, vb. pf. hart, starr, steif werden, Cig., C., Mik.; mast okrene (gerinnt), Cig., Jan.; zemlja okrene od mraza, Z.; erstarren: od mraza okrenejo čebele, Gol.; — okrenjen, erstarrt, Jan. ( nam. okrepel).
  3. okrẹ̀p, -krẹ́pa, m. 1) die Haut, die sich über flüssigen Speisen u. dgl. bildet, Podgorjane- Štrek. (LjZv.); — o. (krvi), die Blutstockung, Cig.; — 2) die Verstärkung (eines Lautes), Zora.
  4. okrẹ̑pa, f. die Stärkung, Jan., Cig. (T.), Bes.; die Erquickung, Jan., C.; ljud in žival potrebuje odduška in okrepe, Erj. (Izb. sp.).
  5. okrẹpčáłən, -łna, adj. stärkend, erquickend, Mur., nk.
  6. okrẹpčálọ, n. das Stärkungsmittel, die Erquickung, C., Z.
  7. okrẹpčȃnje, n. die Stärkung, die Labung.
  8. okrẹpčáti, -ȃm, vb. pf. 1) steif machen, aussteifen, Cig.; — 2) stärken, erquicken, laben; o. se, sich stärken, sich erquicken; o. se z jedjo in pijačo; — 3) intr. halsstarrig werden: oni okrepčajo, so trdovratni, Krelj.
  9. okrẹpčȃva, f. die Stärkung, die Erquickung.
  10. okrẹpčevalíšče, n. ein Ort, wo man sich erquickt, die Restauration, C.
  11. okrẹpčevȃnje, n. das Stärken, das Erquicken.
  12. okrẹpčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad okrepčati; stärken, erquicken.
  13. okrẹ́pəł, -pla, adj. erstarrt, C.
  14. okrẹpenẹ́ti, -ím, vb. pf. erstarren, Jan. (H.).
  15. okrẹpíti, -ím, vb. pf. stärken, erquicken; o. se z vinom, Pjk. (Črt.); — o. se, an Kraft, Stärke gewinnen, Cig., Jan.
  16. okrẹ̑pljaj, m. die Stärkung, Bes.
  17. okrẹ́pljati, -am, vb. impf. ad okrepiti, stärken, C.
  18. okrẹpljénje, n. die Stärkung, kajk.- Valj. (Rad).
  19. okrẹpnẹ́ti, -ním, vb. pf. = okrepniti, erstarren: roka je okrepnela (= otrpnila), Dalm.
  20. okrẹ́pniti, -krẹ̑pnem, vb. pf. hart werden, erstarren, Dict., Mik.; o. od mraza, vzhŠt.- C.; kruh okrepne, das Brot wird fest, C.
  21. okrę̑šljaj, m. ein Wald zwischen Gereutwiesen, Z.; — prim. okrišljaj.
  22. okrèt, -krę́ta, m. die Wendung, Cig. (T.); — die Kehre, Telov.; — der Umschwung, C.
  23. okretáč, m. ein Halswirbel: der Dreher (epistropheus), Erj. (Som.).
  24. okretálọ, n. die Drehmaschine, Jan. (H.); orglice na o., die Drehorgel, Jan. (H.).
  25. okrę́tati, -tam, -čem, vb. impf. ad 1. okreniti; umwenden, Z.; — o. se, sich drehen, Cig.
  26. 1. okrę́tən, -tna, adj. regsam, flink, gewandt, Cig., Jan., C., DZ.; — rotatorisch, h. t.- Cig. (T.).
  27. 2. okrę́tən, -tna, adj. = nemaren, gnusen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); menda nam. ohreten; prim. 1. hretiti se.
  28. okretúlja, f. die Rotationsmaschine, h. t.- Cig. (T.).
  29. okrẹ́vanje, n. die Wiedergenesung, die Reconvalescenz, Cig., Jan., C.
  30. okrẹ́vati, -am, vb. pf. 1) gesunden, zu Kräften gelangen, sich erholen, Cig., Jan., C.; — 2) stärken: svojo dušo o., C.; — o. se, sich erholen, Kr., LjZv.
  31. okrẹ́vavəc, -vca, m. der Reconvalescent, Cig., Jan., Nov.
  32. okŕgati, -am, vb. pf. besudeln, beschmutzen, Cig.
  33. okŕhati, * -kȓham, vb. pf. schartig machen; kako rezilo o., ein Schneidewerkzeug abstumpfen.
  34. okȓhək, -hka, m. ein abgebrochenes Stückchen (von Stein, Holz u. dgl.), C., Z.
  35. okríčati, -ím, vb. pf. o. kaj, etwas verschreien, C.
  36. okríliti, -im, vb. pf. mit Fittigen versehen, beflügeln, Cig.; — rus.
  37. okrı̑lje, n. 1) die Schürze, Jan., Dalm.- M., C.; — figovo listje sta skup splela in sta si okrilje storila, Jap. (Sv. p.); — 2) der Saum (eines Kleides), M., Z., Krelj; — 3) (po hs.) der Schirm ( fig.), Cig. (T.); der Schutz, die Fittige ( fig.), Mur., Cig., Jan., C., nk.
  38. okrı̑nkati, -am, vb. pf. maskieren, ZgD.
  39. okrı̑šljaj, m. 1) der Umkreis, C.; — 2) die Heuscheibe auf Wiesen, C.; — prim. okrešljaj; iz nem. Kreis (?).
  40. okrı̑špati, -am, vb. pf. abkrispeln; — abprügeln, Z., M.
  41. okríti, -krı̑jem, vb. pf. rings bedecken, Mur., Cig.
  42. okrı̑va, f. die Beschuldigung, Cig., C.
  43. okrívati, -am, vb. impf. ad okriti; rings bedecken, Z.
  44. okrívən, -vna, adj. Beschuldigungs-: okrı̑vna priča, der Belastungszeuge, Cig.
  45. okrivíti, -ím, vb. pf. 1) krumm machen, Jan. (H.); — 2) beschuldigen, inculpieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 3) o. se, sich schuldig machen: o. se drugih greha, C.; — sich zuschulden kommen lassen, Cig.
  46. okrı̑vljaj, m. die Beschuldigung, Jan.
  47. okrivlję́nəc, -nca, m. der Beschuldigte, Cig., Jan., DZ.; (okrívljenec) Levst. (Nauk).
  48. okrivljénje, n. die Beschuldigung, Jan., SlN.
  49. okrivlję́nka, f. die Beschuldigte, Cig.
  50. okrivník, m. der Beschuldiger, der Inculpant, Cig.
  51. okrı̑vnja, f. die Beschuldigung, Jan. (H.).
  52. okrížəlj, -žlja, m. die Heuscheibe auf Wiesen, Poh.- C.; — prim. okrišelj, okrišljaj.
  53. okrı̑žje, n. das Gitter, Jan.
  54. okŕkniti, -kȓknem, vb. pf. hart, steif, starr werden, Jan.; jajce okrkne, kadar se mej kuhanjem strdi, Lašče- Erj. (Torb.); — verstockt, starrsinnig werden, Z.
  55. okȓnəc, -nca, m. ein verstümmeltes Ding, der Mutz, Cig.
  56. okŕniti, -kȓnem, vb. pf. verstümmeln, Guts., Mur., Jan., Šol., Cig. (T.), nk.; — prim. stsl. okrъniti.
  57. okrnják, m. der Stumpf, Šol.
  58. okŕnjati, -am, vb. pf. verstümmeln, C.
  59. okŕnjenje, n. die Verstümmelung, Cig., Glas.
  60. okrnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad okrnjiti; verstümmeln, Cig., Jan.
  61. okŕnjiti, -im, vb. pf. verstümmeln, Cig., Jan.; — hs.
  62. okròg, -krǫ́ga, m. der Kreis, die Zirkelfigur, Mur., Cig.; — der Umkreis, der Rayon, Cig., Jan., DZ.; na okrogu, Schönl.- Valj. (Rad).
  63. okròg, I. adv. herum, in die Runde; okrog in okrog, ringsherum; — II. praep. c. gen. um — herum; okrog gore vojska se obrne, Jan. (Slovn.)- Mik.; — okrog deset let je že minulo, Jan. (Slovn.).
  64. okrǫ́gəł, -gla, adj. rund (kugelförmig, kreisförmig oder cylinderförmig); okroglega lica biti; nima okroglega v mošnji, er hat keinen Heller im Beutel, Cig., C.; okrogli vrh, die Kuppe, Cig.; o. denar, o. steber; — okroglo povedati, etwas Lustiges vorbringen, Z.; okrogla, eine lustige Weise, Cig.; okrogle peti, lustige Lieder singen, Cig., Vod. (Pes.); tiste naše okrogle izvirajo iz tega, kar Nemec imenuje "Lustigkeit", Zv.; okroglo zagosti, ein lustiges Stück aufspielen, Cig., M.
  65. okrǫ́glica, f. 1) die Rundung, Svet. (Rok.); — v okroglico se zavrteti, sich in die Runde drehen, Cv.; — 2) eine runde Gruppe: o. ljudi, Lašče- Levst. (Rok.); okroglico narediti, in die Runde treten, Ig (Dol.); — 3) die Umgegend, Štrek.; — 4) neka hruška, Jan. (H.).
  66. okrǫ́glika, f. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  67. okroglína, f. 1) die runde Gestalt, die Rundung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); die Kugelform, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = okolica, die Umgebung, C., ogr.- Raič ( Nkol.); — 3) das Rondel, Cig.; — 4) neka vinska trta, M., C.
  68. okroglíšče, n. ein runder Platz, Z.; — das Rondel, Jan.
  69. okrǫ̑gljaj, m. die Runde, M.; der Umkreis: mesto je imelo v okrogljaju tri dni hoda, Ravn.- Valj. (Rad).
  70. okrogljénje, n. das Runden, Cig.
  71. okroglolíčən, -čna, adj. von rundem Gesicht; okroglolično dekle.
  72. okroglóta, f. = okroglost, Mur.
  73. okrojíti, -ím, vb. pf. beschneiden, Jan. (H.).
  74. okropíti, -ím, vb. pf. besprengen, Mur.
  75. okrǫ́tən, -tna, adj. wild, barsch, C.; grausam: najokrotnejši tujci, LjZv.; okrotni gospodarji, Slovan.
  76. okròv, -króva, m. das Gehäuse ( z. B. einer Uhr), V.-Cig., Jan., Cig. (T.); okrovi zaklopnicam, die Ventilgehäuse, DZ.; — die Kopfhülle ( bot.), Cig.; — die Schussbühne ( mont.), Cig.
  77. okrȏvəc, * -vca, m. das Kothblech am Wagenrade, Cig.
  78. okrǫ̑žba, f. die Abrundung: o. župnije, Slom.
  79. okrǫ̑žəc, -žca, m. der Kreis, C., M.
  80. okrǫ̑žək, -žka, m. der Kreis, Mur.; — der Teller, Jan.
  81. okrǫ́žən, -žna, adj. 1) Kreis-, Cig., Jan.; okrǫ̑žni načelnik, der Kreisvorstand, LjZv.; Districts-, nk.; — 2) Rund-: okrožna pesem, der Rundgesang, Cig.; — okrožni list, das Circulare, das Rundschreiben.
  82. okrǫ̑žica, f. das Gesims, Jan. (H.).
  83. okrožílọ, n. der Zirkel, Mur., Cig.; — hs.
  84. okrožína, f. der Umkreis, C.
  85. okrǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) rund ausschneiden, ausschweifen, Cig.; abzirkeln: podobo o., Cig.; — arrondieren, Cig.; abrunden (eine Zahl), DZ.; — 2) umkreisen, bekreisen, Cig.
  86. okrǫ̑žje, n. die Umgebung, der Umkreis, der Rayon, Cig., Jan.; — der Kreis, der District, das Arrondissement, das Departement, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  87. okrǫ̑žnica, f. das Rundschreiben, das Circulare, die Currende, Cig., Jan., C., Levst. (Nauk), nk.
  88. okrǫ̑žnik, m. der Teller, Guts.- Cig., Jarn., Vrtov. (Km. k.), Jurč.
  89. okŕpati, -pam, -pljem, vb. pf. ausflicken, belappen, Cig., M.
  90. okrpčáti, -ȃm, vb. pf. steif machen, stärken, (okrfčati) C.
  91. okrščávati, -am, vb. impf. ad okrstiti, ogr.- Valj. (Rad).
  92. okȓšək, -ška, m. der Stumpf, der Stutz, Jan.; o. državnega zbora, das Stumpfparlament, Pavl.
  93. okŕšiti, -kȓšim, vb. pf. durch Abbrechen beschädigen, Z.; — verringern, schmälern: o. založnino, DZ.
  94. okȓšljaj, m. das Bruchstück, das Fragment, Notr.
  95. okrtáčiti, -ȃčim, vb. pf. abbürsten; o. obleko.
  96. okrúliti, -im, vb. pf. verstümmeln, Meg., C.; — rings behacken, C.; — okruljen jezik, eine verstümmelte Sprache, Raič (Slov.).
  97. okrȗšək, -ška, m. das Bruchstück ( z. B. von einem Steine), Cig., C.
  98. okrúšiti, -krȗšim, vb. pf. rings abbrechen, durch Abbrechen beschädigen, C., Z.; kamen čas okruši, LjZv.; — o. se, sich ablösen ( z. B. von der Mauer).
  99. okrútən, -tna, adj. grausam, Jan., nk.; — pogl. okroten.
  100. okrváviti, -ȃvim, vb. pf. mit Blut beflecken; ves grm je bila okrvavila, Jsvkr.; o. se, sich mit Blut beflecken; okrvavljen, blutbefleckt, Cig., Jan.

   54.739 54.839 54.939 55.039 55.139 55.239 55.339 55.439 55.539 55.639  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA