s (5.501-5.600)

5501. splẹ́tavəc, -vca, m. der Flechter, Jan.; — der Haarflechter (Coiffeur), Cig.
5502. splẹ́tavka, f. die Flechterin, Jan.
5503. splę̑tək, -tka, m. das Geflochtene, Z.; = kita, C.
5504. spleteníca, f. 1) ein (geflochtener) Korb, Mur., Cig., Schönl.; dvanajst spletenic so bili napolnili, Jsvkr.; — der Wagenkorb, die Wagenflechte, Mur., Cig., C., M.; — 2) eine geflochtene Decke, eine Strohmatte, Dict.; — 3) ein verflochtener Wachsstock, C.; — 4) = kita, der Zopf, Z.; — 5) = spletenka 1), Z.
5505. spleteníčiti, -ı̑čim, vb. pf. zusammenpfuschen ( z. B. einen Aufsatz), Cig. (T.); nekoliko vrstic s., LjZv.; zusammenstümpern: na novo spleteničene besede, Levst. (Zb. sp.).
5506. spletenína, f. 1) das Flechtwerk, Jan.; — s. laži, ein Gewebe von Lügen, Cig.; — 2) = krotovica, der Strobel, Jan.
5507. spletenjáča, f. ein geflochtener Korb, C.
5508. spletę́nka, f. 1) die Kranzjungfer; — 2) das Geflecht, C.
5509. splę̑tež, m. die Verflechtung, Cig. (T.).
5510. spletíca, f. die Verwicklung, die Intrigue, ogr.- C.
5511. spletı̑čna, f. die Kammerjungfer, Jan.; cesarjeve hčere s., (-čina) Levst. (Zb. sp.).
5512. splę́titi, -im, vb. pf. zusammenfalten, C.; — prim. pleta.
5513. splę̑tka, f. die Intrigue, Cig., Jan., nk.; spletke in homatije delati, Ränke schmieden, Cig., nk.
5514. splę̑tkar, -rja, m. der Intriguant, Jan., nk.
5515. spletníca, f. = spletenica 1), der Korb, M.
5516. spletník, m. = venec, Guts., Mur., Cig.
5517. spleveniti, -im, vb. pf. entwenden, Savinska dol.
5518. 1. splẹ̑zati, -zam, -žem, vb. pf. herabklettern: s. z drevesa, Cig.
5519. 2. splẹ̑zati, -zam, -žem, vb. pf. hinaufklettern, kletternd gelangen; na drevo s.; s. črez zid; ( nam. vzp-).
5520. splı̑nəc, -nca, m. die Kornweihe (circus pygargus), Cig., Frey. (F.), Erj. (Ž.).
5521. splítviti se, -im se, vb. pf. verseichten, Cig.
5522. spljáka, f. ploščat, ne prevelik kamen: igrajmo v spljake! Solkan- Erj. (Torb.); — nam. spiljaka? prim. spilja.
5523. splòh, adv. allgemein; s. znan, allgemein bekannt; ta teden bodo sploh začeli trgati; — immer, gewöhnlich; sploh tako delajo, sie thun es immer so; = na sploh, Erj. (Izb. sp.); — überhaupt: ti sploh nimaš nič govoriti.
5524. splǫ̑hom, adv. zusammen, zugleich: vsi s., C.
5525. sploskáti, -ȃm, vb. pf. flach machen, Cig.
5526. splȏskoma, adv. = splazoma, in Bausch und Bogen, Levst. (Nauk).
5527. splǫ̑ščenost, f. die Abplattung, Cig. (T.), Zora, Sen. (Fiz.).
5528. splǫ́ščiti, -plǫ̑ščim, vb. pf. abplatten, flach machen, Cig. (T.), Zora; s. se, flach werden, Cig., Žnid.; sploščen, abgeplattet, Cig., Žnid.
5529. splóšən, -šna, adj. allgemein; splošna navada; splošna izpoved, die Generalbeichte, Cig.; splošna podoba, ein Gemeinbild, Cig. (T.); — gemein, gewöhnlich, C., Z.
5530. splošína, f. die Allgemeinheit: kakor splošina tega sveta misli, Jurč.; — die Gewöhnlichkeit, die Gemeinheit, C.
5531. splošíti, -ím, vb. impf. = univerzalizovati, verallgemeinern, Levst. (Zb. sp.).
5532. splošnína, f. das Pauschale, C.
5533. splóšnost, f. die Allgemeinheit.
5534. splȗnkati, -am, vb. pf. = splajhati, Z.; ( nam. vzp-).
5535. splúti, -plújem, -plóvem, vb. pf. fortschiffen, Vrt.; ( nam. vzp-).
5536. spo-, praef. I. nam. izpo-; (v nekaterih krajih sploh radi rabijo namesto "po-" zloženo predpono "spo-" t. j. "izpo-", po kateri se pomen glagolu pokrepi: spoginiti = poginiti, Mik. (V. Gr. IV. 331.)); — II. včasi je "spo-" nam. "vzpo-"; spočeti; — III. spo- = s + po-, prim. 2. s II.; spogledati se; — (išči besed s "spo-" se začenjajočih, katerih ni tukaj najti, pod "izpo-").
5537. spǫ́cati, -pǫ̑cam, vb. pf. = spokati: kravam vime spoca, kajk.- Valj. (Vest.).
5538. spočę́lọ, n. der Ursprung, C.
5539. spočẹ̑njanje, n. 1) = počenjanje, die Unternehmung(en), Fr.- C.; — 2) das Empfangen, die Empfängnis, Cig.
5540. spočẹ̑njati, -am, vb. impf. ad spočeti; 1) beginnen, unternehmen, Z.; — 2) empfangen, Cig., Jan.
5541. spočę́tək, -tka, m. 1) = početek, der Anfang, der Beginn, Mur.; — 2) die Leibesfrucht, der Embryo, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; zaprava spočetka, die Abtreibung der Leibesfrucht, DZ.
5542. spočę́tən, -tna, adj. empfänglich (vom weibl. Geschlechte), Cig., Jan.
5543. spočę̑təv, -tve, f. die Empfängnis, Cig., Jan.
5544. spočę́ti, -čnèm, vb. pf. 1) = početi, Mur., Slom.; — 2) empfangen, schwanger werden, (največ v cerkvenem jeziku); ( nam. vzp-?; prim. nem. empfangen).
5545. spočę́tje, n. 1) = početje, M.; — 2) die Empfängnis; brezmadežno s., die unbefleckte Empfängnis; spočetjè, (-tję́) Cv.
5546. spočę́tnost, f. die Fähigkeit zu empfangen, ( v. Weibe), Cig., C.
5547. spočítati, -am, vb. impf., Mur., Jan., pogl. izpočitati.
5548. spǫ̑d, m. eine Art Eimer, Blc.-C., Notr.- V.-Cig.
5549. spòd, praep. c. gen. ( praef.), Mur., Cig., Jan. i. dr., pogl. izpod.
5550. spod-, išči pod: izpod-.
5551. spódaj, adv. unterhalb.
5552. spodánji, adj. = spodnji, C., ogr.- Mik.
5553. spọ̑dək, -dka, m. das Untertheil, C.
5554. spodeka, adv. = spodaj, Fr., SlGor.- C.
5555. spoder, adv. = spodaj, vzhŠt.- Valj. (Vest.), Npes.-Vraz.
5556. spódi, adv. = spodaj, Mur., Cig., Jan., C.
5557. spōdij, m. das Beinschwarz, das Spodium, Cig. (T.).
5558. 1. spodíti, -ím, vb. pf. aufjagen: s. zver, Cig.; ( nam. vzp-).
5559. 2. spodíti, -ím, vb. pf. wegjagen; — prim. izpoditi.
5560. spodke, f. pl. = spodnjice 2), Jan. (H.).
5561. spodnjáča, f. der Weiberunterrock, vzhŠt.
5562. spọ̑dnjak, m. 1) der Unterländer, C.; — der Untermann, Guts.; — 2) = zdolec, der Morgenwind, der Westwind, C.; — 3) = podnjak, der untere Mühlstein, Jan., Šol., C.; — die untere Fensterleiste, ogr.- C.; — der Bodenreif, DZ.; — die untere Karte (im Spiel), Guts.- Cig.
5563. spọ̑dnji, adj. unterhalb befindlich, der untere, Unter-; s. del, spodnja vrsta, spodnje kolo; spodnje šole, die unteren Schulen, Cig.; (spodnjejše sukno = slabejše, manjše vrednosti, Podkrnci- Erj. [Torb.]).
5564. spọ̑dnjica, f. 1) der Weiberunterrock, Cig., LjZv., Bes.; — 2) pl. spodnjice, das Unterbeinkleid, die Unterhosen, Cig., Jan.
5565. spodòb, -dǫ́ba, m. was sich schickt, anständige Manieren: spodoba znal nesem, ogr.- C.
5566. spodǫ̑b, f. die Gestalt, Rib.- Mik.; trebušate spodobi je bil, Pavl.; — die Gesichtsbildung, Lašče- Levst. (Rok.).
5567. spodǫ̑ba, f. 1) die Ähnlichkeit, Mur., kajk.- Valj. (Rad); — das Gleichnis, C.; — 2) die Gestalt, Mur., Valj. (Rad); — die Gesichtsbildung, Notr.- Levst. (Rok.); — 3) = spodob m.: po spodobi, wie es sich geziemt, Cig., C.; po vsi spodobi, ganz nach Gebür, Ravn.
5568. spodǫ́bən, -bna, adj. 1) = podoben, ähnlich, Mur., ogr.- Let.; — 2) anständig, geziemend; spodobno se vesti; spodobno je, es geziemt sich; — 3) fähig: s. za kaj, na kaj, s. česa, ogr.- C.; s. domanje pošteno hraniti, ogr.- C.
5569. spodǫ́biti se, -dǫ̑bim se, vb. impf. sich schicken, sich geziemen; spodobi se, es geziemt sich, es schickt sich; spodobi se ti, kakor zajcu boben, kakor svinji sedlo = es schickt sich für dich wie eine Faust aufs Auge, Cig.
5570. spodǫ́bnost, f. 1) = podobnost, Mur.; — 2) die Schicklichkeit, der Anstand; — 3) die Fähigkeit, ogr.- C.
5571. spodobováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich geziemen: ne spodobuje se, Vas Krn- Erj. (Torb.).
5572. spodǫ̑bščina, f. = spodobnost, der Anstand, die Schicklichkeit, C.; — die Billigkeit, Rec.
5573. spodrę̑c, m., pogl. izpodbrec, Dol.
5574. spódreh, adv., C., pogl. spodaj.
5575. spoglèd, -glę́da, m. der Wechselblick, Cig.; s. s krasno ženo, LjZv.
5576. spoglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. die Augen aufschlagen, Cig.; ( nam. vzpog-).
5577. spoglę́dati se, -glę̑dam se, vb. pf. sich gegenseitig anblicken; Zdaj Turki se spogledajo, Npes.-K.
5578. spogledávati se, -am se, vb. impf. = spogledovati se; — s. se nad čim, an einer Sache Ärgernis nehmen, Levst. (Nauk).
5579. spoglę́dən, -dna, adj. ni spogledno, es ist nicht zum Ansehen, Svet. (Rok.).
5580. spogledljìv, -íva, adj. kokett, Cig., Jan.
5581. spogledljı̑vka, f. die Kokette, Cig.
5582. spogledovȃnje, n. das Blickewechseln, das Kokettieren, Cig.; — javno s., das öffentliche Ärgernis, Levst. (Nauk).
5583. spogledováti, -ȗjem, vb. impf. ad spogledati; 1) s. koga, jemanden beliebäugeln, Cig.; — 2) s. se, Blicke wechseln, kokettieren, Cig.; — ljudje se spogledujejo nad menoj, ich gebe den Leuten Ärgernis, Jan. (H.).
5584. spogovȃrjati se, -am se, vb. impf. ad spogovoriti se, Cig.
5585. spogọ̑vor, m. das Einverständnis, Cig.
5586. spogovoríti se, -ím se, vb. pf. sich ins Einverständnis setzen, Cig., Jan.
5587. spográbiti, -grȃbim, vb. pf. alles nach der Reihe wegraffen, Cig.
5588. spohǫ̑t, f. = spohota, Zv.
5589. spohóta, f. = pohota, die Lüsternheit, BlKr.- M.; spohǫ̑ta, Valj. (Rad).
5590. spohótən, -tna, adj. = pohoten; lüstern, Jan.; s. na grozdje, BlKr.- M.; wollüstig, Cig., Jan.
5591. spohȏtnež, m. = pohotnik, ein lüsterner Mensch, BlKr.- M.
5592. spohotníca, f. = pohotnica, ein lüsternes Weib, Z.; die Metze, Jan.
5593. spohotník, m. = pohotnik, der Wollüstling, Jan., C.
5594. spohótnost, f. = pohotnost, die Lüsternheit, die Wollüstigkeit, Jan.
5595. spòj, spǫ́ja, m. 1) die Verbindung, Cel. (Ar.); — 2) die Begattung, Mur., Cig., Jan., Nov.- C.; o spoju, Vod. (Bab.).
5596. spǫ̑ja, f. 1) die Verbindung, Valj. (Rad); — 2) die Klammer, Nov.
5597. spojȃłnik, m. die Nestwurz (neottia nidus avis), (ker to zelišče dajo živini, kadar se neče pojati), (-avnik) Erj. (Torb.).
5598. spǫ́jati, -am, vb. impf. ad 1. spoditi, aufscheuchen, Cig.; ( nam. vzp-).
5599. spǫ́jən, -jna, adj. Begattungs-: spǫ̑jni nagon, Cig.
5600. spojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad spojiti; zusammenfügen, verbinden, Jan., C.

   5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani