Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (54.701-54.800)

  1. oglavína, f. = glavina, das Kopfstück der Haut, Z.
  2. ogláviti, -im, vb. pf. 1) mit einem Kopf versehen: žrebelj o., Z.; — 2) halftern, Cig.; ( prim. oglavati); — 3) vorschuhen, Jan.; — 4) o. predivo = omikati, vzhŠt., ogr.- C.; — 5) o. se komu, jemandem den Kopf zuwenden, Ist.- C.
  3. oglȃvje, n. 1) der Hutkopf, Mur., Cig., C., Jurč.; veliki klobuki z okroglim oglavjem, Tolm.; — 2) das Oberleder des Schuhes, Z.; die Vorschuhung, Jan., SlGor.- C.; — 3) der Gewehrkolben, Cig., Jan.; — 4) das Capitäl einer Säule, C., Šol.
  4. oglȃvka, f. 1) die Halfter, Jan., Fr.- C.; — 2) das Pflughaupt, Št.- Cig., C.; — 3) eine Art essbarer Schwamm, M.; der Kaiserling (agaricus caesareus), vzhŠt.- C.
  5. oglȃvnica, f. 1) die Haube, V.-Cig.; — die Kapuze, Jan.; oglavnice za sokole, Jurč.; — 2) der Hutkopf, Jarn., Mur., Cig., C.; — 3) das Schultertuch, das Humerale (bei der Messkleidung), Cig., Jan., Notr.- Burg. (Rok.).
  6. ǫ̑gləc, -gləca, (-gəłca), m. 1) dem. 2. ogel, das Köhlchen; ogleci, Kohlen, Erj.- Cig. (T.); — 2) = ogljik, der Kohlenstoff, Cig. ("vogelc") Vrtov. (Km. k.).
  7. oglèd, -glę́da, m. 1) die Umschau, Cig.; — der Rückblick, Jan.; — 2) die Besichtigung; na o. postaviti, zur Schau ausstellen; na o. poslati knjigo, ein Buch zur Ansicht schicken; der Augenschein: biti na ogledu, na o. priti, Cig.; na oglede hoditi, Augenscheine vornehmen, Levst. (Nauk); dva kmeta sta se tožarila, in moral sem iti na ogled, Jurč.; o. vzdigniti, eine Localbeschau veranlassen, Z.; = o. sklicati, Levst. (Nauk); o. držati, den Augenschein vornehmen, Dol.; tudi: eine Musterung abhalten, Npes.-K.; — mrliški o., die Todtenbeschau, DZ.; — potrdilni o., die Collaudierung, DZ.; — die Brautschau, Mur., Cig., Jan.; iti na o., Z., LjZv.; = iti na ọ́glede, Mur., C., BlKr.; = iti na ọ́gledi, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.; = iti v ọ́gledi, C., Mik., Danj. (Posv. p.), Npes.-Vraz; na ọ́gledih biti, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: ógled, oglę́da, Dol.
  8. oglę̑da, m. der Beschauer, der Visitator, der Inspector, Cig., Jan.; šolski o., Cig., Nov.- C., Slom.
  9. ogledáč, m. der Spion, C.
  10. ogledȃlar, -rja, m. der Spiegelmacher, Cig.
  11. ogledáłce, n. dem. ogledalo; ein kleiner Spiegel, Cig., Jan.
  12. ogledálọ, n. = zrcalo, der Spiegel, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  13. ogledarína, f. die Beschaugebür, Levst. (Nauk).
  14. oglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) besehen, besichtigen, in Augenschein nehmen; o. česa: oglej mojih rok! Met.; zdaj si ogledimo nemškega soneta, Levst. ( LjZv.); nav.: o. kaj; — recognoscieren, Cig.; — o. se, sich beschauen, Cig.; o. se v zrcalu, sich bespiegeln, Cig.; — o. se na koga, sich jemanden zum Muster nehmen, nk.; — 2) o. se, sich orientieren, Cig. (T.); — 3) o. se, sich umsehen, zurückblicken, Mur., Cig., Jan.; — še ogledal se ni = še zmenil se ni, Gor.
  15. ogledávanje, n. 1) das Besichtigen; — 2) das Umsehen, Mur.
  16. oglę̑dəc, -dca, m. der Kundschafter, Cig.
  17. oglę̑dək, -dka, m. 1) das Muster, die Musterware, Cig. (T.); — 2) ogledki = ogledi, die Brautschau, C.
  18. oglę́dən, -dna, adj. 1) Besichtigungs-, Cig.; oglę̑dni list, der Beschauzettel, Cig., Jan.; ogledni zapisnik, das Beschauprotokoll, Levst. (Nauk); — 2) periskopisch, Cig. (T.); — 3) schaubar, Cig.
  19. ogledíšče, n. das Schaufenster, h. t.- Cig. (T.).
  20. ogledníca, f. 1) die Aufseherin, Jan.; — 2) oglę̑dnica: mrliška o., der schriftliche Leichenbeschaubefund, DZ.
  21. ogledník, m. 1) der Beschauer, der Besichtiger, Cig., Jan., Levst. (Nauk); mesovni o., der Fleischbeschauer, DZ.; — 2) der Kundschafter, der Späher, Cig.; (oglę̑dnik), Dalm.- Valj. (Rad); — 3) ọ́gledniki, t. j., tisti, ki pridejo na ogledi, jvzhŠt.; — prim. ogled 2).
  22. oglednína, f. die Beschaugebür, C., DZ.
  23. ogledováłən, -łna, adj. beschaulich: ogledovalno življenje, Cv.
  24. ogledovalíšče, n. der Observationsplatz, DZ.
  25. ogledovȃnje, n. 1) das Besichtigen, die Inspicierung, Cig., Jan.; o. mrliča (mrličev), die Todtenbeschau, Cig.; — die Beobachtung, die Betrachtung, Cig. (T.); die geistige Beschauung, Cig., Cv.; — das Spähen, die Kundschaftung, Cig.; — 2) die Bespiegelung; — 3) das Umsehen.
  26. ogledováti, -ȗjem, vb. impf. ad ogledati, 1) beschauen, besichtigen; mrliča (mrliče) o., die Todtenbeschau vornehmen; vojsko o., das Heer mustern, Cig.; — betrachten: duhovno o., geistig beschauen, Cv.; — kundschaften, spionieren, Cig., Jan.; — o. se, sich besehen; o. se v zrcalu, sich bespiegeln, Cig.; — 2) o. se, herumschauen, umherblicken, Cig., Jan.; — säumen, Dalm.- C.; kaj se ogleduješ? jvzhŠt.
  27. ogledovȃvəc, -vca, m. der Besichtiger, der Beschauer, der Visitator, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — der Kundschafter, der Späher, Mur., Cig., Jan.
  28. ogledovȃvka, f. die Besichtigerin; — die Kundschafterin, Cig.
  29. ogledúh, m. der Spion.
  30. ogledúhinja, f. ein weiblicher Spion, Zora.
  31. ogleduhovȃnje, n. das Ausspähen, das Spionieren, Cig., Nov.- C., DZ.
  32. ogleduhováti, -ȗjem, vb. impf. Spionsdienste leisten, spionieren, Cig., Nov.- C.
  33. ogledȗštvọ, n. die Spionage, nk.
  34. oglę̑n, m. ein Stück Kohle, Cig. (T.), C., Mik., Navr. (Let.), vzhŠt.; — tudi: ǫ́glen, kajk.- Valj. (Rad).
  35. oglę̑n, adj. Kohlen-: ogleni prah, der Kohlenstaub, Z.; oglena tvorba, die Kohlenformation, Cig. (T.).
  36. oglę̑nčat, adj. kohlenstoffhaltig, Cig. (T.).
  37. oglę̑nčək, * -čka, m. dem. oglen(ec); ein Stückchen Kohle, Št.
  38. oglę̑nčev, * adj. zum Kohlenstoff gehörig: o. žveplec, der Schwefelkohlenstoff, DZ.; o. vodenec, der Kohlenwasserstoff, Cig. (T.).
  39. oglę̑nəc, * -nca, m. der Kohlenstoff, Cig. (T.).
  40. oglenẹ̑nje, n. der Verkohlungsprocess, Cig. (T.).
  41. oglenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Kohle werden, verkohlen, Cig., Jan.; pod kamenenimi plastmi pokopano rastje je polagoma oglenelo, Erj. (Min.).
  42. oglę̑nič, m. dem. oglen; ein Stückchen Kohle, Z.
  43. 2. oglẹ́niti, -im, vb. pf. mit Schlamm bedecken, Cig., SlGradec- C.; oglenjena paša, Vrtov. (Km. k.).
  44. oglę̑nje, n. coll. Kohlen, SlGor.- C.
  45. oglę̑nka, * f. die Glühpfanne, das Feuerbecken, Mur., Cig., Jan.
  46. oglę́štati, -am, vb. pf. die Wartung besorgen; o. živino = opraviti vsa potrebna dela pri njej; tudi: otroke o., die Kinder besorgen; Gor.
  47. oglẹ́vən, -vna, adj. latschig: oglevno je vse, kar je v ustih neprijetno, vlečno, plehko, Vrsno- Erj. (Torb.); — prim. gleviti.
  48. oglína, f. der Coaks, Jan. (H.).
  49. oglı̑nək, -nka, m. der Rist, Bes.; črevlje si prerezati na oglinkih, Andr.; črevlji so me ožulili po členkih in oglinku, Glas.
  50. oglíti, -ím, vb. impf. in Kohle verwandeln, Cig.; o. se, zu Kohle werden, Cig.
  51. ǫ̑glje, n. coll. = ogelje, Kohlen; črn kakor oglje, kohlenschwarz, Cig.; živo oglje, glühende Kohlen, Cig.; o. žgati, Kohlen brennen, Cig.; = o. kuhati, Erj. (Izb. sp.); oblikasto o., die Zapfenkohle, V.-Cig.; kopano o., die mineralische Kohle, DZ.
  52. ogljemę̑rəc, -rca, m. tisti, kateri oglje meri, der Kohlenmesser, Cig., Jan.
  53. ogljevodík, m. der Kohlenwasserstoff, Cig. (T.); — češ.
  54. ogljíčən, -čna, adj. ogljı̑čni vodík, der Kohlenwasserstoff, h. t.- Cig. (T.).
  55. ogljičı̑t, adj. kohlenstoffhältig, Cig. (T.).
  56. ogljík, m. der Kohlenstoff, h. t.- Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — prim. hs. ugljik, češ. uhlík.
  57. ogljíkov, adj. Kohlenstoff-, Jan. (H.).
  58. ogljikovodík, m. der Kohlenwasserstoff, h. t.- Cig. (T.); lahki, težki o., Sen. (Fiz.).
  59. oglobíti, -ím, vb. pf. mit einer Geldstrafe belegen, Levst. (Nauk).
  60. oglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. benagen; o. kost; — abwetzen, Cig.; črevelj me je oglodal, der Stiefel hat mich wund gerieben.
  61. oglǫ̑dək, -dka, m. das Abgenagte, C.
  62. oglokàz, -káza, m. der Winkelweiser (bei den Markscheidern), Cig.
  63. oglomèr, -mę́ra, m. der Winkelmesser, das Goniometer, Cig., Jan., Cig. (T.).
  64. oglomę́rən, -rna, adj. goniometrisch, Cig. (T.); oglomę̑rni križ, das Winkelkreuz, Cig. (T.).
  65. 1. oglovı̑t, adj. eckenreich: oglovita streha, das Polygondach, Cig. (T.).
  66. ǫ̑glovnica, f. das Kohlenbehältnis, die Kohlengrube, Jan., Burg. (Rok.).
  67. oglušẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) taub werden, ušesa so mi oglušela od kriča, ich war vom Geschrei betäubt, Cig.; — 2) gefühllos werden: vsi vnanji udje mu ogluše in otrpnejo, LjZv.; prsti so mi na mrazu oglušeli, Polj.
  68. ogluševáti, -ȗjem, vb. impf. ad oglušiti; — o. se, sich taub stellen, nicht hören wollen, Erj. (Izb. sp.).
  69. oglušíti, -ím, vb. pf. 1) taub machen, betäuben, Mur., Cig., Jan., Jsvkr.; — o. se, sich taub stellen, Erj. (Izb. sp.); — 2) = oglušeti, Cig., M.; oglušili so bili od same starosti, Jurč.
  70. ognèt, -gnéta, m. die Quetschung, Rib., Mik.; eine vom Druck herrührende Schwiele oder Wunde, Polj.
  71. ogníti, ǫ́gnem, vb. pf. 1) biegen, beugen, Cig. (T.), Ščav.- C.; — 2) o. se, aus dem Wege gehen, ausweichen; o. se koga (česa) in: o. se komu (čemu); ne ogni se mojega šatora! Ravn.- Mik.; David se sulici ogne, Ravn.- Mik.; pijanca (pijancu) se ogni s senenim vozom, Npreg.- Jan. (Slovn.); o. se česa, vermeiden, Cig.; ogni se hudobe, Schönl.; tudi: ógniti se, ǫ́gnem se.
  72. ognjár, -rja, m. der Feuerkünstler, Cig.; — der Feuerwerker (bei der Artillerie), Cig., Jan.; — računski o., der Rechnungsfeuerwerker, DZ.
  73. ognjȃva, f. die Feuermasse, Cig.
  74. ognjebljȗvəc, -vca, m. der Feuerspeier, Cig.
  75. ognjebljúvən, -vna, adj. feuerspeiend, Cig., Jan., M., Nov.- C., nk.; ognjebljuvna gora, Cig.
  76. ognjebljȗvnik, m. feuerspeiender Berg, Nov.- C.
  77. ognjebràn, -brána, m. der Feuerschirm, Cig., Jan.
  78. ógnjəc, -gnjəca, (-gənjca), m. 1) das St.-Antonifeuer (eine Schweinskrankheit), Hal.- C.; ( prim. pereči ogenj); — 2) = ognjič 3), C.
  79. ognjegrìv, -gríva, adj. feuermähnig: konji ognjegrivi, Levst. (Zb. sp.).
  80. ognjemèr, -mę́ra, m. der Feuermesser, das Pyrometer, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  81. ognjemę́tən, -tna, adj. feuerspeiend, Cig., Jan.; ognjemetne gore, Cv.
  82. ognję̑n, adj. Feuer-, feurig; ognjena kepa, der Feuerball; ognjena elektrika, die Pyroelektricität, Cig. (T.); ognjeni meč, das Flammenschwert; ognjena gora, der Vulcan, Cig., Jan.; ognjena barva, die Feuerfarbe, Cig.; — eifrig, hitzig, Cig., Jan., nk.
  83. ognję́nəc, -nca, m. 1) der Karfunkel, Jan.; — 2) der Haarstrang (peucedanum oreoselinum), Rihenberk- Erj. (Torb.); — = goreča ljubezen (rastlina), C.
  84. ognję̑nica, f. 1) die Fieberhitze, Kras; das hitzige Fieber, der Typhus, Habd.- Mik., Cig., Slom., Dol., Št.; — = tudi pereči ogenj pri svinjah, Št.; — 2) praznik matere božje (v 25. dan sušca), "ker tega dne pade na zemljo nebeški ogenj, ki prešine vsako semensko zrnce, da more kaliti in rasti", Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); prim. glavnjenica; — 3) die Becherblume (poterium sanguisorba), Ben.- Erj. (Torb.).
  85. ognję̑nik, m. 1) der Feuerstein, M.; — 2) ein feuerspeiender Berg, Cig. (T.), C.
  86. ognję̑niški, adj. vulcanisch, Jes.
  87. ognję̑nščak, m. der Typhus, vzhŠt.- C., SlN.
  88. ógnjev, adj. Feuer-, des Feuers, Mur.; "ognjeva gorkota", pravi kmet, Levst. ( Glas.).
  89. ognjevína, f. der Feuerstoff, C.
  90. ọ̑gnjica, f. 1) hitziges Fieber, Notr.- Z.; — 2) der Doppelsame (diplotaxis sp.), Povir (Kras)- Erj. (Torb.); tudi: der Ackersenf (sinapis arvensis), Štrek.
  91. ognjìč, -íča, m. 1) dem. ogenj, ein kleines Feuer, M.; — 2) = pereči ogenj, das Antoniusfeuer (eine Krankheit der Schweine), C.; — 3) die Ringelblume (calendula arvensis), SlGor.- Erj. (Torb.).
  92. ognjík, m. der Feuerstein, Mur., Cig.
  93. ognjílọ, n. 1) das Feuerzeug, der Feuerstahl, Meg., Habd., Dict., Cig., C.; — 2) die stählerne Spitze, mit welcher der Mäher die Sense abzieht, bevor er sie schleift, der Sensenstahl, Cig., M., Dol., Erj. (Torb.).
  94. ognjíšče, n. 1) der Feuerherd; na ognjišču kuhati; železno o., der Sparherd, LjZv.; — kovaško o., die Feueresse, Cig., Jan., C.; — eine Feuerstätte unter freiem Himmel, Celovška ok.; — 2) = dom, ZgD., Zora; svoje ognjišče imeti, eigene Haushaltung führen, Cig.; — 3) = gorišče, der Brennpunkt ( phys.), Cig. (T.); — 4) "prisojen in gnojen prostor, kamor na vzpomlad sejejo kapus za vso vas," Tolm.- Erj. (Torb.).
  95. ognjíščəce, n. dem. ognjišče, das Herdchen, Cv.
  96. ognjı̑ščnica, f. das Glas, das sich auf dem Herde der Glashütte ansammelt, das Herdglas, Cig., DZ.
  97. ognjı̑vka, f. das Zündhölzchen, C.
  98. ognjı̑vọ, n. das Feuerzeug, Jarn., Mik.
  99. ognọ̑jək, -jka, m. die Eiterstelle, Jan.
  100. ognójən, -jna, adj. eiternd, schwärend, Cig.

   54.201 54.301 54.401 54.501 54.601 54.701 54.801 54.901 55.001 55.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA