s (54.201-54.300)

54201. odplákati, * -plȃkam, vb. pf. 1) durch Weinen abbüßen, Mur.; — 2) weinend sich entfernen, Mur.
54202. odplákniti, -plȃknem, vb. pf. wegspülen, wegschwemmen, Cig.; poplava je odplaknila s skalnih rebri cele vinograde, LjZv.
54203. odplakováti, -ȗjem, vb. impf. ad odplakniti; wegspülen, Cig.
54204. odplášiti, -plȃšim, vb. pf. wegscheuchen, Cig.; abschrecken, Zora.
54205. odplàv, -pláva, m. 1) die Wegschwemmung, Cig.; — 2) die Abfahrt eines Schiffes, Zora.
54206. odplȃvati, -am, vb. pf. wegschwimmen, davonschwimmen; ladje so odplavale, die Schiffe sind ausgelaufen.
54207. odplavíti, -ím, vb. pf. wegschwemmen; voda je odplavila les, seno.
54208. odplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad odplesti; losflechten; o. dolg, eine Schuld abflechten, abstricken, Cig.
54209. odplẹ̑zati, -am, vb. pf. kletternd sich entfernen.
54210. odplúti, -plóvem, vb. pf. abfahren (vom Schiff), auslaufen, Cig., Jan., DZ., nk.
54211. odplútje, n. das Auslaufen: o. ladje, Šol.
54212. odpobráti, -bérem, vb. pf. wegklauben, Danj. (Posv. p.).
54213. odpočíniti, -čı̑nem, vb. pf. ausrasten, ausruhen, Mur., C.; = o. se, Vrt., LjZv.
54214. odpočı̑tək, -tka, m. die Rast, die Erholung, Cig., Jan.
54215. odpočítən, -tna, adj. Rast-, Erholungs-: odpočı̑tna ura, Cig.
54216. odpočíti, -čı̑jem, vb. pf. ausrasten, ausruhen, Mur., Gor.; = o. se, Cig., Jan., jvzhŠt.
54217. odpǫ́dən, -dna, adj. Ausweisungs-: odpǫ̑dna pravica, DZ.
54218. odpodíti, -ím, vb. pf. weg-, davon-, fortjagen, verscheuchen; o. jastreba.
54219. odpojénje, n. die Verjagung, die Verscheuchung, Dict.- Mik.
54220. odpǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. 1) = s pokanjem odpraviti, Cig.; — 2) = pokajoč oditi, Cig.
54221. odpȏklẹr, conj. = odkar, seit, C.
54222. odpoklícati, -klı̑čem, vb. pf. abberufen, SlN.
54223. odpòr, -póra, m. 1) die Eröffnung, Cig.; o. prodaje, C.; — 2) die Öffnung, Mur., Cig.; — 3) der Gegendruck, Jan. (H.); der Widerstand ( phys.), h. t.- Cig. (T.); — der Widerstand, die Opposition, Mur., nk.; to sili k skupnemu odporu, Zv.; — die Einsprache, der Protest (po rus., češ.), Jan., C.; odpor na postopanje občinskega odbora v zapisnik postaviti, Levst. (Nauk).
54224. odpórən, -rna, adj. widerstehend, Vrt.; odpǫ̑rni zid, die Futtermauer, Levst. (Cest.); Widerstands-: odporna sila ( phys.), Cig. (T.); — oppositionell, Jan.
54225. odporjati, -jam, -jem, vb. pf. = odparati, Cig., Jan.; — (die Rinde beim Pfropfen) ausschlitzen, M.; o. divjaku kožo, Pirc.
54226. odporljìv, -íva, adj. widerstandsfähig, DZ.
54227. odporočíti, -ím, vb. pf. zurück entbieten, erwidernd sagen lassen: o. komu kaj, Cig. (T.); — hs.
54228. odpošiljȃtelj, m. der Absender, DZ.
54229. odpošiljȃtəv, -tve, f. die Absendung, DZ.
54230. odpošíljati, -am, vb. impf. ad odposlati, nk.
54231. odpǫ́tən, -tna, adj. abwegsam, Mur., Cig., Jan.
54232. odpotílọ, n. die Verweisung: o. v domačo občino, DZ.
54233. odpǫ́titi, -im, vb. pf. verweisen, entfernen: o. koga kam, C.; — abweisen, C.; — o. se, sich auf den Weg machen, abreisen, ogr.- C., Vrt.; sich aus dem Staube machen, C.; — o. se čemu, auf etwas verzichten: o. se zemeljski dobroti, Danj. (Posv. p.).
54234. odpotováti, -ȗjem, vb. pf. wegwandern, wegpilgern, Cig.; abreisen, C., nk.
54235. odpọ̑vẹd, f. die Absage, die Aufkündigung; o. podati, die Kündigung anbringen, DZ.; — die Verzichtleistung, die Resignation, Cig., Jan., nk.; o. prestolu, die Thronentsagung, Cig., Jan.
54236. odpovẹ́danje, n. die Absage, die Aufkündigung, Mur.
54237. odpovẹ́dati, -povẹ́m, vb. pf. 1) aufsagen, aufkündigen; o. službo; o. gostovanje, premirje, Cig.; — 2) versagen, verweigern, Meg., Dict., Dalm.; o. prošnjo, Cig., C.; (o. prošnji, Kast.); nebo je roso odpovedalo, C.; otrokom o. oblačilo, Škrb.- Valj. (Rad); — noge, roke so mi odpovedale; zdravje mu odpove, Navr. (Kop. sp.); puška je odpovedala, Cig.; hruške so letos odpovedale = niso obrodile, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) o. se, entsagen, verzichten, sich begeben; o. se zmoti, hudemu, igri, malikovanju; o. se službi, vladarstvu, Cig., Jan., nk.; rasti se o., nicht wachsen wollen, C.; — tudi: o. se česa; o. se pravice, sich eines Rechtes begeben, Cig., Jan., C.; — verleugnen, C.; sam sebe se o., sich selbst verleugnen, Krelj; — 4) = odgovoriti, Poh.
54238. odpovẹ́dati, -am, vb. impf. ad odpovedati, (-vem); = odpovedovati, C., kajk.- Valj. (Rad); nebo roso odpoveda, C.
54239. odpovẹ̑dba, f. die Entsagung, Cig.
54240. odpovẹ̑dək, -dka, m. die Versagung, C.
54241. odpọ̑vẹdən, -dna, adj. 1) Absagungs-: odpovedno pismo, Cig.; Aufkündigungs-: odpovedni čas, Cig.; — 2) abschlägig, negativ, Cig., Jan.; — 3) kündbar, Jan. (H.).
54242. odpovẹdníca, f. das Absageschreiben, C.
54243. odpovẹdovȃnje, n. 1) das Aufkündigen; — 2) das Versagen; — 3) das Entsagen.
54244. odpovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad odpovedati, (-vem); 1) absagen, aufkündigen; — 2) versagen; oči mi odpovedujejo, Cig.; — 3) o. se, aufgeben, entsagen, verzichten; — 4) odgovarjati, Jan.
54245. odprašíti, -ím, vb. pf. 1) abstauben; — 2) Staub erregend sich entfernen, entstöbern, Cig.
54246. odpráti, -pérem, vb. pf. wegwaschen; deževje je odpralo napis.
54247. odprȃva, f. 1) die Abschickung, die Expedition, Cig., Jan., DZ.; o. denarjev, pisem, Cig.; vojna o., der Feldzug, DZ.; — die Aussteuer, Cig.; — die Abfertigung, Cig., Jan., C., DZ.; — die Erledigung, Cig., Jan.; — o. dolga, die Abtragung der Schuld, Cig., C.; — 2) die Abweisung, Cig., Jan., C.; — 3) die Abschaffung, die Entfernung, Cig., Jan., C., DZ.; policijska o., DZ.
54248. odprȃvdati, -am, vb. pf. durch Processieren abrechten, Cig.
54249. odprȃvək, -vka, m. die Absendung, die Spedition, Cig.; — die Abfertigung, Cig., Jan.; primeren o., eine angemessene Abfertigung, LjZv.; — die Ausfertigung, DZ.; o. sodbe, die Urtheilsausfertigung, DZ.
54250. odprávən, -vna, adj. 1) Expeditions-, Speditions-, Cig.; odprȃvna pristojbina, DZ.; odpravni pot, der Beförderungsweg, DZ.; — 2) Abschaffungs-: odpravno razsodilo, das Abschaffungserkenntnis, DZ.
54251. odpravilíšče, n. der Versendungsort, DZ.
54252. odpravílọ, n. die Expedition, C.; — die Leistung, Jan. (H.); — die Abfertigung, Nov.- C.; die väterliche Erbentfertigung, Svet. (Rok.).
54253. odpráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) fortschaffen, expedieren: o. blago, pošto; wegschicken, detachieren, Cig., Jan.; — o. se, sich auf den Weg machen; o. se na božjo pot; — abfertigen; o. koga z grdo, z lepo; abthun, erledigen: o., kar je najbolj silno; o. sodbo, das Urtheil ausfertigen, DZ.; — dolg o., die Schuld abtragen; — 2) abweisen, Cig., Jan.; — 3) wegschaffen, beseitigen, Cig. (T.); bolezen, bradavice o.; o. zapreke; abschaffen, abstellen; o. postavo, navado; o. potepuhe; o. otroka, die Leibesfrucht abtreiben.
54254. odpravljáč, m. der Versender, der Spediteur, Cig., DZ.
54255. odpravljáłən, -łna, adj. Beförderungs-, Speditions-: odpravljȃłni zavod, DZ.
54256. odpravljȃłnica, f. die Beförderungs-, Versendungsanstalt, das Speditionslocale, Cig., Jan., DZ.; — das Speditionscomptoir, Jan. (H.).
54257. odprávljanje, n. 1) das Fortschaffen, das Expedieren; — die Vorkehrungen zur Abreise: o. na božjo pot; — 2) das Abfertigen; — 3) das Wegschaffen, das Beseitigen.
54258. odpravljarína, f. = odpravnina, die Expeditionsgebür, DZ.
54259. odprávljati, -am, vb. impf. ad odpraviti; 1) fortschaffen, expedieren; o. pritožbe na oblastvo, Levst. (Nauk); — o. se, im Weggehen sein, sich auf den Weg machen; — abfertigen, abthun; abtragen: dolgove z dolgovi o. = ein Loch zu- und das andere aufmachen, Cig.; — abhalten, feiern: gostijo, sedmino, praznik o., C.; — 2) abweisen, Cig., Jan.; — 3) wegschaffen, abschaffen, beseitigen; policijsko o. koga, DZ.
54260. odpravnı̑ja, f. = odpravništvo, das Expedit, Cig.
54261. odprȃvnik, m. der Versender, der Spediteur, Cig., Jan., C., DZ.; der Expeditor, Jan. (H.); poštni o., der Postexpedient, DZ., SlN.
54262. odpravnína, f. 1) die Beförderungs-, die Speditionsgebür, Cig., Jan., DZ.; — 2) die Abfertigung, die Abfertigungssumme, Nov.- C., DZkr.
54263. odpravnı̑štvọ, n. das Expedit, DZ.; — das Speditionsgeschäft, Jan. (H.); — die Administration (einer Zeitschrift), nk.
54264. odprę́či, -prę́žem, vb. pf. 1) losspannen; — 2) = odpeti, aufknöpfen, aufhefteln: oblačilo o., C.
54265. odprẹ́da, adv. = od spredaj, Rez.- C.
54266. odprę́dati, -am, vb. impf. ad odpresti, Cig.
54267. odprẹ̑dək, -dka, m. das Vordertheil, Jan.
54268. odprę̑ga, f. die Losspannung, Z.
54269. odprę́gati, -am, vb. impf. ad odpreči; losspannen, konje o.
54270. odprę́jiti, -im, vb. pf. aufschnallen: o. oblačilo, Rez.- C.
54271. odprẹ̑ma, f. die Spedition, Jan. (H.).
54272. odprẹ̑mən, -mna, adj. Speditions-, Jan. (H.).
54273. odprẹ́miti, -im, vb. pf. = odpraviti, absenden, expedieren, abfertigen, C., jvzhŠt.
54274. odprẹ̑mnica, f. das Speditionscomptoir, Jan. (H.).
54275. odprẹ́ti, -prèm, vb. pf. öffnen; vrata na stežaj o., die Thür angelweit öffnen; vrata so se odprla, die Thür ist aufgegangen; knjigo, usta o.; oči komu o., jemandem die Augen auswischen, öffnen, Cig.; mrliča o., einen Leichnam obducieren, Cig.; — odprt, offen; odprto morje, die offene See, Cig. (T.), Jes.; — odprt biti, Leibesöffnung haben, Cig.; — na odprto pogoditi se (mit offener Frist, mit einer Bedenkzeit), Svet. (Rok.); na odprto kupiti, auf Probe kaufen, Svet. (Rok.).
54276. odprhnẹ́ti, -ím, vb. pf. durch Morschwerden sich loslösen, abfaulen: mizi so noge odprhnele, jvzhŠt.
54277. odpŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. entstürzen, Cig.
54278. odprodáti, -dam, vb. pf. (etwas vom Ganzen) wegverkaufen, Cig., M.
54279. odprtı̑ja, f. = odprtina, die Öffnung, Cig., Jan.; — der Ausweg, Jan.; — die Aufhebung der Sperre, der ungehinderte Verkehr ( opp. zaprtija): o. na morju, Z.; — die Zollfreiheit, C.
54280. odpŕtiti, -pȓtim, vb. pf. (vom Rücken eine Last herabnehmen), C.; — entbürden, Cig.
54281. odpŕtje, n. 1) das Öffnen, die Öffnung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — die Eröffnung, Cig.; o. železnice, DZ.; — 2) die Leibesöffnung, der ungehinderte Stuhlgang, V.-Cig.
54282. odpúhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durch Hauchen entfernen, weghauchen, wegblasen, Z.; — 2) entstürzen, Cig.
54283. odpúhniti, -pȗhnem, vb. pf. 1) durch einen Hauch entfernen, weghauchen, wegblasen, Z.; — o. vrata, die Thüre aufreißen, Cig.; — 2) entstürzen, Cig.
54284. odpuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. verdunstend sich entfernen, verdunsten, M.
54285. odpúliti, -im, vb. pf. losraufen, wegzupfen.
54286. odpȗšča, f. die Nachlassung: o. grehov, C.
54287. odpúščanje, n. 1) das Entlassen; — 2) das Beurlauben; o. vojakov, nk.; — 3) das Nachlassen; o. zakupnin, DZ.; das Verzeihen; o. grehov; — 4) das Nachgeben, das Nachlassen, prim. odpuščati 4); pogostoma tudi: odpuščȃnje.
54288. odpúščati, -am, vb. impf. ad odpustiti; 1) entlassen, Cig., Jan.; — 2) beurlauben, Cig., nk.; — 3) nachlassen, erlassen; o. dolgove; — vergeben, verzeihen; o. grehe; — 4) intr. nachgeben: vrv, mraz odpušča, jvzhŠt., vzhŠt.
54289. odpuščénje, n. die Verzeihung, die Vergebung; odpuščenja prositi; tudi odpuščenjè, ogr.- Valj. (Rad).
54290. odrabotáti, -ȃm, vb. pf. die schuldigen Frohndienste leisten, abfrohnen, (odrob-) Cig.
54291. odragljáti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu klappern: raglja je k večernicam odragljala, Erj. (Izb. sp.).
54292. odrájtati, -am, vb. pf. abliefern, abführen, entrichten; davek o.; o. pismo; — o. koga, jemanden abfertigen, ihm geben, was ihm gebürt, Z., jvzhŠt.
54293. odrajtílọ, n. die Leistung, Levst. (Cest.).
54294. odrajtovílọ, n. die Abgabe, die Abfuhr, Cig., Jan.; — die Giebigkeit, die Leistung: o. v blagu dajano, die Naturalleistung, DZ.
54295. odrápati, -pam, -pljem, vb. pf. bekratzen, zerkratzen; ali te je mačka odrapala? jvzhŠt.; obtolčeni, odrapani, bosi nogi, Bes.; o. se, zerkratzt werden: ves sem se odrapal po grmovju, jvzhŠt.
54296. odráščati, -am, vb. impf. ad odrasti; 1) entwachsen, Cig., Jan.; — 2) allmählig groß werden, heranwachsen.
54297. odrȃščen, adj., nam. odrasəl.
54298. odrȃščenəc, -nca, m. = odrasel človek, Cig., Jan., Ravn.
54299. odràz, -ráza, m. = odboj, odsev, die Reflexion, Jan. (H.); — prim. odraziti 2).
54300. odrazíti, -ím, vb. pf. ( impf.?) 1) = zaleči (o jedilih), ausgeben: sočivje dobro odrazi, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) (po drugih slov. jezikih) vb. pf. reflectieren, Jan. (H.).

   53.701 53.801 53.901 54.001 54.101 54.201 54.301 54.401 54.501 54.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani