s (53.439-53.538)

53439. obžalováti, -ȗjem, I. vb. impf. betrauern, bedauern; o. grehe, bereuen; — II. vb. pf. obžálovati, die Trauer beenden: oče, vsaj toliko počakajmo, da obžálujemo po materi, LjZv.
53440. obžaríti, -ím, vb. pf. umstrahlen, Z.; — bestrahlen, Cig.
53441. obžę́ti, -žánjem, vb. pf. die Spitzen des Getreides mit der Sichel beschneiden: žito o., Z.
53442. obžgánəc, -nca, m. ein angebranntes Stück Holz, C.
53443. obžgáti, -žgèm, vb. pf. ringsum abbrennen o. anbrennen, umbrennen; o. hlod.
53444. obžı̑rati, -am, vb. impf. ad obžreti, befressen, Cig.; — o. koga, jemandem Übles nachreden, Jan. (H.).
53445. obžı̑včnica, f. die Nervenscheide, Cig. (T.); ( češ.).
53446. obžrẹ́ti, -žrèm, vb. pf. befressen, Cig.
53447. obžŕtati, ** -am, vb. pf. bethören, bevortheilen, Guts.- Cig.
53448. obžvę́nkniti, -žvę̑nknem, vb. pf. umklingen: — v zvoniku zdaj kladivo brenkne, Prikazen ogrodno čudno obžvenkne, Levst. (Zb. sp.).
53449. ōcean, m. vesoljno morje, der Ocean.
53450. ocẹdíti, -ím, vb. pf. abseihen: o. grah, das Wasser von den Erbsen abrinnen lassen, Cig.; — = precediti, durch Seihen reinigen, ausseihen, Cig.; filtrieren, Cig. (T.); — o. se, durch langsames Abrinnen von einer Flüssigkeit befreit werden; povezniti škaf, da se ocedi.
53451. ocẹ̑ja, f. das Seihen, M.
53452. ocẹ́jati, -am, vb. impf. ad ocediti; abseihen; von einem Gegenstande eine Flüssigkeit allmählich abrinnen lassen; o. se, durch langsames Abrinnen von einer Flüssigkeit befreit werden; posoda se oceja; nebo se po malem oceja, es regnet kleinweise, Slom.; — o. se, langsam abrinnen: studenčki se ocejajo v potok, Glas.; sveča se oceja, das Licht fließt, Jan.
53453. ǫ́cəł, -cla, m. der Stahl, Mur., Mik., vzhŠt.
53454. ocẹ̑ł, f. der Stahl, Cig. (T.), Mik., C., kajk., ogr.- Valj. (Rad); tudi: òcẹł, Valj. (Rad); — prim. stsl. ocêlь, novogr. ἄτζαλου, stvn. ecchil iz: srlat. acuale, Mik. (Et.).
53455. 1. ocẹ́liti, -im, vb. pf. heilen: o. rane, Jsvkr.
53456. 2. ocẹliti, -im, vb. impf. stählen, Cig. (T.).
53457. ocẹłn, -łna, adj. = jeklen, ob Muri-Caf ( Vest. II. 61.); — ocelno zrnje, Ščav.- C.
53458. ocẹ̑na, f. die Würdigung ( z. B. einer Schrift), die Kritik, die Recension, Jan., Cig. (T.), nk.
53459. ocẹ́niti, -im, vb. pf. schätzen, Z.; dem Werte nach beurtheilen, würdigen, Cig. (T.), nk.; recensieren, nk.
53460. ocẹ́njati, -am, vb. impf. ad oceniti; würdigen, Cig. (T.); recensieren, nk.
53461. ocẹnjevȃvəc, -vca, m. der Kritiker, der Recensent, nk.
53462. ocẹ̀p, -cẹ́pa, m. = cepič, das Pfropfreis, Mur., Pohl. (Km.).
53463. ocẹ̑pati, -pljem, vb. pf. pfropfen, C., M., Danj. (Posv. p.).
53464. ocẹ̑pək, -pka, m. der Knüttel, Cig., Jan., Erj. (Torb.); palice, ocepki, gorjače mu (oslu) plešejo po grbi, Vod. (Izb. sp.); zapoditi koga s polenom ali ocepkom v roci, Levst. (Zb. sp.).
53465. ocę́rjanje, n. die Grimasse, Habd.- Mik.
53466. 1. ǫ́cət, -cta, m. der Essig, Mur., Jan., Štrek., DZ., Goriš., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); z octom okisana voda, Zv.; — prim. stsl. ocьtъ, got. akeit, lat. acetum, Mik. (Et.).
53467. 2. ǫ́cət, -cta, m. die Ackerkratzdistel (cirsium arvense), Ip.- Erj. (Torb.); — prim. osat. (?)
53468. ǫ́cətən, -tna, adj. Essig-, Jan.; ocetna kislina, die Essigsäure, Cig. (T.).
53469. ocẹ̑vje, n. das Gefäßsystem ( bot.), Cig. (T.).
53470. ocímiti, -cı̑mim, vb. pf. o. trte, Reben im Sturzgraben zum Keimen bringen, C.; — o. se, zu sprossen anfangen, Z., C.
53471. ocmȃgati, -am, vb. impf. welken, Kras- Cig.; — prim. osmagati.
53472. ocmȃkati, -am, vb. pf. = ocmokati, Dalm., Bas.
53473. ocmáriti, -im, vb. pf. anschmoren, Cig.
53474. ocmokáti, -ȃm, vb. pf. 1) beklecksen, beschmeißen, Cig.; — 2) abschmatzen.
53475. ǫ̑ctar, -rja, m. der Essighändler, der Essigbrauer, Jan.
53476. octárnica, f. die Essigfabrik, Jan., Cig. (T.).
53477. ǫ̑ctək, -ctəka, m. dem. 2. ocet; die Kratzdistel (cirsium), tudi: die Distel (carduus), ogr.- Erj. (Torb.).
53478. ǫ́ctov, adj. Essig-: o. cvet, der Essiggeist, Jan.
53479. ocȗrək, -rka, m. der Eiszapfen, Cig., BlKr., Tolm.
53480. ocvȃra, f. = ocvrta jed: z mastjo zabeljena ocvara, Levst. (Zb. sp.).
53481. ocvekáti, -ȃm, vb. pf. s cveki obiti, benageln, Cig.
53482. ocvẹ́tati, -am, vb. impf. ad ocvesti, Cig., Jan., M.
53483. ocvẹ̑tək, -tka, m. die abgefallene Blüte, C.; — prim. ocvesti.
53484. ocvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = ocvesti, Jan. (H.).
53485. ocvətlíčiti, -ı̑čim, vb. pf. mit Blumen schmücken, beblumen, Cig.
53486. ocvı̑rati, -am, vb. impf. ad ocvreti; im Fett backen; Dal bi vsega, kar se v loncu kuha, Kar se peče in ocvira, Levst. (Zb. sp.); — (den Speck) zerlassen, Mur., Danj.- Mik.
53487. ocvı̑rək, -rka, m. die Speckgriebe.
53488. ocvı̑rkov, adj. Speckgrieben-: ocvirkova potica, Dol.; o. dan, (šaljivo) der Fleischtag ( opp. Fasttag), Z.
53489. ocvítati, -am, vb. impf. ad ocvesti, Mur., Cig., Jan., Mik.
53490. ocvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. im Fett backen, abkröschen; ocvrto meso; ocvrti piščanci; ocvrti jabolčni krhlji, Cig.; — (das Fett, den Speck) zerlassen, Mur.
53491. ocvŕtje, n. das Eierschmalz, Jan. (H.).
53492. óča, m. = oče; gen. óče, Gor.; očę̑, Mik., Notr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; nemam ne oče ne matere, vzhŠt.; v časti oče nebeskega, Npes.- Pjk. (Črt.); dat. óči, Mik., Notr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; óču, Trub.- Mik., Npes. ( Goriš.)- LjZv.; acc. óčo, Trub.- Mik.; očę̑, Mik., Notr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; loc. óči, Mik., Notr.- Valj. (Rad); kar dobiš po oči, varuj po dnevi in po noči, Npreg.- Notr.; instr. z óčo, Mik.; z očę́m, Notr.- Valj. (Rad); pl. nom. očę̑vi, Stapl.- Mik.; očę̑ve, ogr.- Mik.; gen. očę́v, dat. očę̑vom i. t. d., ogr.- Mik.; — (ocja, Ben.- Kl.); óča, gen. očę́ta i. t. d., vsi pisatelji 15. in 16. stoletja ( prim. Oblak  Let. 1891, 82.), jvzhŠt. i. dr.
53493. očák, m. der Erzvater, der Patriarch; — ein wackerer Hausvater, M.
53494. očȃlarica, f. = naočarka, die Brillenschlange, Bes.
53495. očȃli, m. pl. die Augengläser, die Brille; — prim. it. occhiali, die Brille.
53496. očȃlnica, f. 1) das Brillenfutter, Cig.; — 2) pl. očalnice, = očali, Mur., Jan.
53497. očȃnəc, -nca, m. ein wackerer, älterer Hausvater, Kr.; najstarejši vaški očanec je odmolil roženkranc, Jurč.; — der Erzvater, Krelj- M.
53498. očarljìv, -íva, adj. bezaubernd: o. pogled, SlN.
53499. očȃštvọ, n. das Patriarchenthum, das Patriarchat, Cig., Slom.
53500. ọ̑čce, n. das Auglein, Valj. (Rad); óčce, Štrek.; das Rebenauge (očice), Dict.
53501. óče, -ę́ta, m. der Vater; stari o., der Großvater; duhovni o., der geistliche Vater (eines primicierenden Priesters), Št.; krušni o., der Pflegevater; cerkveni očetje, die Kirchenväter, Cig., Jan., nk.; veliki o. = starejšina, C.; krstni o. = boter, ogr.- C.
53502. ọ̑čəc, -čca, m. der Zahntrost, rother Augentrost (euphrasia odontites), Cig., Medv. (Rok.).
53503. očę̑dək, -dka, m. 1) die Reinigung, Mur.; — 2) die Entleerung, Cig.; prst se bo sprijemala s telesnimi očedki, Cv.; — 3) očedki, der Schmutz, C.
53504. očę́diti, -čę̑dim, vb. pf. 1) säubern, putzen, reinigen; — 2) o. se, sich der Excremente entledigen, sich entleeren, sich erleichtern, Cig., Jan.
53505. očedı̑tva, f. die Säuberung, die Reinigung, C.
53506. očéhati, -am, vb. pf. = očesati, Habd.- Mik.
53507. očę́jati, -am, vb. impf. ad očediti; säubern, C.
53508. očejeváti, -ȗjem, vb. impf. = očejati, säubern, Jan., M.
53509. ọ̑čək, -čka, m. das Äuglein, Kr.
53510. očȇlje, n. die Stirngegend, Cig. (T.); — die Fronte, Jan.; die Façade, Nov.
53511. očemę́riti, -ę̑rim, vb. pf. 1) vergiften, Dalm.- M.; — verbittern, vergällen, Cig. (T.), M.; — 2) o. se, aufgebracht werden, Mur.
53512. 1. ọ̑čən, -čna, adj. = očesen, Jan., C.
53513. 2. óčən, -čna, adj. väterlich, Meg.; na očnem stolu sedeti, Zv.
53514. očenàš, -náša, m. 1) das Vaterunser; — 2) das Paternoster, der Rosenkranz, Notr.- M., Z., Ist..
53515. očenȃšək, -ška, m. dem. očenaš; — tudi: das Paternoster, der Rosenkranz, BlKr.- M.
53516. očę́tən, -tna, adj. Vater-, väterlich, V.-Cig.; očę̑tna dežela, Preš.; očetna hiša, LjZv.; v očetnem jeziku, Levst. (Zb. sp.); očetna ("očetina") ljubezen, Krelj; pod očetno ("očetino") oblastjo, Dict.; — nam. očetnji. (?)
53517. očetína, f. das väterliche Erbe, C., Z.
53518. očetnína, f. 1) das väterliche Erbe, M.; — 2) das Vaterland, M.
53519. očetnjȃva, f. das Vaterland, Cig., Jan., M., Valj. (Rad).
53520. očę̑tnji, adj. des Vaters, väterlich, (očetji) Mur.; — prim. očeten.
53521. očę́tov, adj. des Vaters.
53522. očetovína, f. das väterliche Gut, Z.; — = domačija, C.
53523. óčev, adj. = očetov, C., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.), Štrek.; očevi črevlji, Cig.
53524. očevína, f. 1) das väterliche Erbe, das Patrimonium, Cig., Jan., C., ogr.- M., Zora; — 2) die Heimat, C.
53525. očice, n. dem. oko, pogl. očce, očesce.
53526. očih, m. der Stiefvater, M., C.
53527. ǫ́čim, m. der Stiefvater.
53528. óčin, adj. des Vaters, Mur., V.-Cig., Jan., Mik., Trub., Dalm., Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.), Tolm.; Prva duša očina, Npes.-Vraz; očina ljubezen, Skal.- Let.; na očine domove, Vod. (Izb. sp.); besede očine, Jurč.
53529. očína, f. das väterliche Haus, die Heimat, C.; — das Vaterland, Cig., C., Jurč. (Tug.).
53530. očı̑nəc, -nca, m. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Jan.
53531. očiščalíšče, n. der Reinigungsort, Cig., Jan.
53532. očiščálọ, n. das Reinigungsmittel, Cig.
53533. očíščanje, n. das Reinigen.
53534. očíščati, -am, vb. impf. ad očistiti; reinigen, läutern, raffinieren.
53535. očiščávati, -am, vb. impf. = očiščevati: gobavci se očiščavajo, Ravn.- Valj. (Rad).
53536. očiščeváłən, -łna, adj. reinigend, Reinigungs-: očiščevȃłna moč, Navr. (Let.).
53537. očiščevalíšče, n. der Reinigungsort, ZgD.
53538. očiščevȃłnica, f. die Reinigungsanstalt, Jan. (H.); die Raffinerie, DZ.

   52.939 53.039 53.139 53.239 53.339 53.439 53.539 53.639 53.739 53.839  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani