Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (53.239-53.338)

  1. 1. obročíti, -ím, vb. pf. 1) verfertigen, erzeugen: ta fabrika veliko blaga obroči (vsako leto), Cig.; v Tržiču na leto veliko črevljev obročijo, Gor.- M.; — 2) = zaročiti, C.
  2. obrǫ̑čkar, -rja, m. obročkarji, Ringelkrebse (arthrostraca), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  3. obrǫ̑čkovina, f. das Labkraut, das Waldstroh (galium verum), C.
  4. obrǫ̑čnik, m. 1) das Reifmesser, Mur.- Cig.; — 2) der Monat October, Meg., C., Dalm.
  5. obrǫ̑čnjak, m. das Reifmesser, Guts., Danj.- Mik., Valj. (Rad); tudi: obročnják, Mur.
  6. obròd, -rǫ́da, m. die Fechsung, das Erträgnis (an Feld-, Baumfrüchten u. dgl.), C., Z., Zora.
  7. obrǫ̑dcati, -am, vb. pf. beschmutzen, beträufeln, Savinska dol.; — prim. 2. obroditi.
  8. obrǫ̑dək, -dka, m. 1) = obrod, Cig., Jan., C.; — 2) die Frucht, das Product, Cig., Jan., C.; trtni o., der Rebensaft, Ravn.; — obrodki človeške domišljije, Glas.
  9. 1. obrodíti, -ím, vb. pf. 1) hervorbringen, erzeugen; sad o., Früchte bringen; (tudi pren.): koristi o., Nutzen bringen, Levst. (Močv.); — 2) ein Erträgnis liefern, gerathen; slive letos niso obrodile, trta je obilno obrodila, sadje je lepo obrodilo.
  10. 2. obróditi, -brǫ́dim, vb. pf. beschmutzen ( z. B. durch Verschütten von Speisen), Jan., vzhŠt.- C., Savinska dol.; otrok je od mleka ves obrojen, SlGor.
  11. obrodníca, f. die Wöchnerin (tudi: obrǫ̑dnica), Cig., Plužna pri Bolcu, Kras- Erj. (Torb.); ("obrojnica", Alas.).
  12. obrǫ̑jčək, -čka, m. der zweite Schwarm eines Bienenstockes, Nov.
  13. obrojíti, -ím, vb. pf. umschwärmen, Zora.
  14. obròk, -rǫ́ka, m. 1) die Verleumdung, Mik.; krivi obroki, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); napolnil je te kraje z neverjetnimi obroki o rimskem dvoru, Cv.; — ein böses Gerücht, M.; obrok na-te leti, Z.; — 2) der bestimmte Speisenantheil, das Deputat, die Portion, Cig., Jan., Habd.- Mik., ogr.- Valj. (Rad); dekli moko dajati brez obroka, mesa za tri obroke, BlKr.- M.; on je večjega obroka, er braucht eine größere Portion, BlKr.- Levst. (Rok.); — der Futterantheil, die Fourageportion, Cig., Jan., C., M.; z enim obrokom štiri milje daleč se peljati, Cig.; — das Mahl, die Mahlzeit, Cig., C., kajk.- Mik.; — die Rate, Cig. (T.), DZ.; na obroke, ratenweise, Jan. (H.); = v obrokih, Cig.; — 3) das Ausbedungene, die Bedingung, C.; — 4) = rok, die Frist, der Termin, Mur., Cig., Jan.; po obrokih, fristweise, Cig., Jan.
  15. obrǫ̑koma, adv. fristweise, Jan.
  16. obrǫ̑nčina, f. das Ackergauchheil (anagallis arvensis), Bes.; (abrončina, Erj. [Rok.]).
  17. obrǫ̑nək, -nka, m. abschüssige Bodenlage, der Abhang, Cig., C., Zora; obronki Rogaške gore, LjZv.; pos. = viseči svet ob vodi, Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); — die Böschung, DZ., Levst. (Cest.); — der abschüssige Ackerrand, Cig., Nov.
  18. obrọ̑pati, -am, vb. pf. ausrauben, berauben, ausplündern; vse hiše o., Cig.
  19. obròv, -róva, m. 1) der Damm, Levst. (Cest.); — die Uferböschung, ogr.- C.; — der Abhang, BlKr.; — 2) die Verschanzung, C.; — o. z deskami, eine Verpalissadierung, Dict.
  20. obrǫ̑va, f. die Uferböschung, C.
  21. obrozdáti, -ȃm, vb. pf. besudeln, C.
  22. obroženẹ́ti, -ím, vb. pf. hornicht werden: augenkrank werden (von Durst leidenden Schweinen), vzhŠt.- C.
  23. obršən, -šna, adj. obȓšni, der obere: goranje ali obršne drage, die oberen Bachläufe, Levst. (Močv.).
  24. obȓšje, n. die oberste Fläche eines Gebäudes, Z., C.; — der oberste Theil eines Weingartens ( opp. znožje), BlKr.; — der Gipfel, die Anhöhe, C., Z.
  25. obr̀t, obŕta, m. das Gewerbe, Cig. (T.), LjZv., nk.
  26. obȓt, f. 1) = obrt, m., Jan., Šol., nk.; — 2) na ǫ́brt = na obrto: črevlji na obrt, BlKr., Notr.- Levst. (Rok.).
  27. obȓta, f. 1) die Wende: četrt, pol obrte, Telov.; — 2) die umgekehrte Naht ("črevljar mej šivanjem ženski črevelj [šolin] obrne na robe, da pride notranja, rjava stran venkaj, a kadar je delo gotovo, obrne ga zopet nazaj, da je črno usnje zunaj"), Kras, Senožeče, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.), Štrek.; na obrto šivati, Z.
  28. obŕtalọ, n. 1) stvar, ki se vedno vrti, n. pr. nemiren otrok, Kanal- Erj. (Torb.); — 2) das Ringelspiel, Jan. (H.); — 3) der Betrieb, Nov.; železnica je v obrtalu, Erj. (Torb.).
  29. obȓtəc, -tca, m. der Rollhügel am Oberschenkelbein, Erj. (Som.).
  30. obŕtən, -tna, adj. 1) im Kreise beweglich, Habd.; obȓtni prst, die Wendezehe, Cig. (T.); — obrtna hoja, der Drehgang, Telov.; — 2) flink, hurtig, gewandt, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — 3) Industrie-, Gewerbe-: obrtno društvo, C.; obrtno sodišče, Levst. (Nauk); točiti po obrtno, gewerbsmäßig ausschenken, DZ.; — 4) betriebsam, industriös, Cig., Jan., Cig. (T.).
  31. obȓtica, f. die Verkehrtheit, die Äbigkeit: "o ti obrtica!" reče se, ako kako delo ne gre izpod rok in se vse le naopak obrača, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  32. obrtíšče, n. die Gewerbestätte, DZ.
  33. obrtníca, f. die Gewerbetreibende, die Industrielle, Cig., Jan.
  34. obrtnı̑ja, f. = obrt, das Gewerbe, Cig., Jan., nk.; — = obrtstvo, das Gewerbewesen, nk.
  35. obrtník, m. 1) der Gewerbsmann, der Industrielle, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) obȓtnik, = na obrto narejen črevelj, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.).
  36. obrtnína, f. = obrtninski davek, die Gewerbesteuer, Cig., Jan.
  37. obrtnı̑ški, adj. die Gewerbsleute betreffend, Gewerbe-, Industrie-: obrtniška bratovščina, die Gewerbegenossenschaft, Cig.; = obrtniška zadruga, nk.; trgovske in obrtniške zbornice, Levst. (Nauk); obrtniško sodišče, DZ.; po obrtniško, gewerbsmäßig, Cig. (T.).
  38. obrtnı̑štvọ, n. der Gewerbestand, Jan.
  39. obrtnják, m. eine Art kleiner Schuhnagel, Cig.
  40. obrtovalíšče, n. die Gewerbstätte, DZ.
  41. obrtovȃłnica, f. das Gewerbelocale, DZ.
  42. obrtovȃnje, n. der Betrieb eines Gewerbes, der Industriebetrieb, Cig. (T.), DZ., nk.
  43. obrtováti, -ȗjem, vb. impf. ein Geschäft (Gewerbe) betreiben, DZ., Levst. (Nauk), nk.
  44. obrtǫ́vən, -vna, adj. Industrie-, Gewerbe-, DZ.; obrtovne stavbine, Bauten von Betriebsanlagen, obrtovno dopustilo, die Gewerbeconcession, Levst. (Nauk).
  45. obrtovína, f. das Industrieerzeugnis, h. t.- Cig. (T.).
  46. obrúbiti, -im, vb. pf. = obropati: žolnerji mesto obrubijo, hiše poderejo, Jsvkr.
  47. obrȗnək, -nka, m. 1) die Narbe, Jan., Nov., Vrt., Lašče- Levst. (Rok.), Notr.; — 2) der Knorren in einem Brett, Tolm.; — 3) der Baumstrunk, Dol.; — klada, na kateri drva sekajo, Gor.
  48. obrȗnka, f. = obrunek 1), C., Glas.
  49. obruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad obrušiti; umlockern: o., rahljati in obračati prst, Vrtov. (Km. k.).
  50. obrútən, -tna, adj. = okoren, neroden, nespreten, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  51. obȓv, f. 1) die Augenbraue, Cig., Jan., BlKr.- C.; nav. pl. obȓvi, die Augenbrauen; tudi: obrvı̑, Valj. (Rad); — 2) = brv 1), der Steg, C., BlKr.
  52. obrvàt, -áta, adj. mit starken Augenbrauen, Cig.
  53. 2. obrzdáti, -ȃm, vb. pf. den Zaum anlegen, anzäumen; konja o., Cig.; konjem gobce o., Jurč.; — ( pren.) Bog tebe s trpljenjem trdno obrzda, Bas.
  54. obŕzəł, -zla, adj. morsch, C.
  55. obŕzniti, -bȓznem, vb. pf. vermorschen, C.
  56. obšáčiti, -im, vb. pf. mit der Faust (šaka) umfassen, C.
  57. obšániti, -im, vb. pf. verspotten, verhöhnen, schmähen, kajk.- C.; — beschämen, C.
  58. obšȃpati, -am, vb. pf. mit der Ruthe schlagen (am Feste der unschuldigen Kinder), Jan. (H.).
  59. obšȃva, f. die Sahlleiste an den gewirkten Zeugen, Rib.- Cig.; — prim. obšva.
  60. obšȃvica, f. dem. obšava; — der Aufschlag am Kleide, Cig.
  61. obščékniti, -ščę́knem, vb. pf. mit den Fingern der Hand umspannen, Mur.; drevo je tako tenko, da je lahko obščeknem, vzhŠt.
  62. obšę́mati, -am, vb. pf. vermummen, maskieren, Guts.- Cig., Mur.
  63. obšə̀v, -švà, m. der Besatz (am Kleide), Valj. (Rad).
  64. obšı̑r, m. die weitläufige Ausdehnung, Cig.
  65. obšírən, -rna, adj. etwas breit, Mik.; obširna obleka, Z.; — umfangreich, Cig., Jan.; ausführlich, weitschweifig, Cig., Jan., nk.; ( rus.).
  66. obšı̑tək, -tka, m. das Gebräme, C.; — das Einfassband, Cig.
  67. obšíti, -šı̑jem, vb. pf. 1) umnähen; — (ein Kleid) verbrämen, bordieren, mit Tressen besetzen, Cig., Jan.; — 2) benähen, ausnähen, Cig., Jan.; übernähen, Mur.; sticken, Mur.
  68. obšìv, -šíva, m. der Besatz, die Verbrämung, der Aufschlag, Cig., Jan., DZ., C., nk.
  69. obšívati, -am, vb. impf. ad obšiti; 1) umnähen; — verbrämen, besetzen, Cig.; — 2) benähen, ausnähen, Cig., Jan.
  70. obšı̑vək, -vka, m. = obšitek, der Besatz, Jan.
  71. obšlátati, -šlȃtam, vb. pf. 1) ringsum betasten, — mehreres nacheinander betasten; — 2) durch Tasten finden.
  72. obštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. ringsum abzählen, Cig.
  73. obštẹ̀v, -štẹ́va, m. = obračun: težak obštev bosta imela, Jurč.
  74. obštŕkati, -am, vb. pf. ringsum bespritzen, Cig.
  75. óbšva, f. die Verbrämung, der Aufschlag bei Uniformen, Jan., C., Mik.
  76. obtȃnjšati, -am, vb. pf. = stanjšati, dünner machen, Mur.
  77. obtátati, -am, vb. pf. als einen Dieb ausschreien, Cig.
  78. obtéči, -téčem, vb. pf. 1) umlaufen; mesto o., Cig.; tvoji sovražniki te obteko, deine Feinde werden dich umringen, Krelj; — umrinnen, umfließen, Mur., Cig.; — 2) laufend besuchen, belaufen: mejo o., Cig.; — befließen, Cig.; — 3) ablaufen, C.; kadar obteče deset let, Levst. (Pril.).
  79. obtẹ̑dnica, f. das Todtenamt nach acht Tagen, Cig.
  80. obtèk, -tę́ka, m. der Umlauf, die Circulation, Cig., Jan., Cig. (T.); krvni o., der Blutumlauf, Jan.; denarni o., Jan., Z.; prinudni o., der Zwangscurs, DZ.; menični o., der Wechselumlauf, DZ.; v obteku biti, v obtek spraviti, DZ.
  81. obtẹ́kanje, n. das Herumlaufen, das Umlaufen; — das Herumfließen, das Umfließen.
  82. obtẹ́kati, -tẹ̑kam, vb. impf. ad obteči; 1) herumlaufen; — herumfließen; — umlaufen; — umfließen, umströmen; — 2) belaufen: o. mejo, Cig.; o. mesto, die Stadt durchrennen, Cig.; — beströmen, Cig.
  83. obtəkníti, -táknem, vb. pf. 1) herumstecken, abstecken, Cig. (T.); z vejicami o., verreisern, Cig.; — 2) bestecken, Cig., Jan.; kup pšenice z rožami obtaknjen, Dalm.; — traçieren, Cig. (T.).
  84. obtəmnẹ́ti, -ím, vb. pf. = otemneti; sich verfinstern, Volk.- M.
  85. obtevrẹ̑, adv. um eine solche Stunde, Levst. (Sl. Spr.).
  86. obtę́žati, -tę̑žam, vb. pf. = obtežiti, Mur., Cig.; mati repe kisat denejo, s kamenom jo obtežajo, Ravn. (Abc.).
  87. obtežȃva, f. erschwerender Umstand, Cig., C.
  88. obtę̑žba, f. die Belastung: pravilna o., die Normalbelastung, DZ.; brez obtežbe, unbelastet, Cig.; blago prosto vsake druge obtežbe, DZ.; — die Erschwerung, Cig.
  89. obtę́žən, -žna, adj. Last-: obtę̑žni pesek, Cig.
  90. obteževȃnje, n. das Beschweren.
  91. obteževáti, -ȗjem, vb. impf. beschweren, belasten; o. koga, auf jemandem lasten, Cig., Jan.; — erschweren, Cig., Jan.; obtežujoče okolnosti, DZ.
  92. obtežíłən, -łna, adj. erschwerend, SlN.
  93. obtežílọ, n. die Belastung, die Last ( z. B. bei der Wage), DZ.; — erschwerende Umstände, Levst. (Nauk).
  94. obtežı̑təv, -tve, f. die Belastung, DZ.
  95. obtežíti, -ím, vb. pf. beschweren, belasten; s svincem obteženi trnek, Cig.; — erschweren, Cig., Jan.
  96. obtę̑žnja, f. erschwerender Umstand, Cig., Jan.
  97. obtìč, -tíča, m. veja, ki se poleg graha v zemljo vtakne, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  98. obtíčati, -ím, vb. pf. stecken bleiben; palica je obtičala v blatu; ladja je obtičala, das Schiff ist auf eine Sandbank gerathen, Cig.; o. kje, an einem Orte kleben bleiben: o. v krčmi; reč je obtičala, die Sache ist ins Stocken gerathen, Cig.
  99. obtı̑čje, n. coll. veje, katere se potaknejo po grahu, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  100. obtíhniti, -tı̑hnem, vb. pf. still werden, verstummen.

   52.739 52.839 52.939 53.039 53.139 53.239 53.339 53.439 53.539 53.639  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA