Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (52.539-52.638)

  1. obȃłək, -łka, m. die Flussinsel, Cig., Kr.- Valj. (Rad).
  2. obalína, f. das Herabgeworfene, C., Z.; — pl. obaline = razvaline, C.
  3. obalíti, -ím, vb. pf. niederwerfen, kajk.- Valj. (Rad); v pekel se o., in die Hölle stürzen, Krelj; — niederreißen, ogr.- C.; (Rebenaugen bei der Hau) abstreifen, C.; — o. ceno, den Preis herabsetzen, C.; dolg o., die Schuld bezahlen, Dict., C.; greh o., die Sünde abschütteln, kajk.- Valj. (Rad); — abschaffen, Jan., C.; — umstürzen, o. se, umstürzen ( intr.), Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.), Vrt., (obáliti) Vas Krn- Erj. (Torb.); — iz: obvaliti.
  4. obáłtən, -tna, adj. = ohlapen, bauschig, weit (o obleki), C.; — plump: obaltno orodje, C.; — zdaj naj kdo kako obaltno zarobi, da se nam kri razgreje, Jurč.; — prim. nem. Falte (?).
  5. 1. obȃra, f. die Abkochung, Erj. (Som.); šiškova obara, die Galläpfeltinctur, Erj. (Som.); — das Eingemachte, Jan., C.; — gekochte Eingeweide von Schweinen, die in Würste gethan werden, Gor.
  6. obȃrək, -rka, m. der Absud, Mur., Cig., Jan., ( chem.) Cig. (T.).
  7. obȃrica, f. das Abbrühen, C.
  8. obáriti, -im, vb. pf. 1) abbrühen, absieden, abkochen, Mur., Cig., Jan., Šol., Npes.-Vraz, Gor., jvzhŠt.; o. klobase, Gor.; obarjena riba, Vod. (Izb. sp.); — 2) mleko se je obarilo = zgrizlo ali zajedlo se je, Soška dol.- Erj. (Torb.); ako se sladko mleko že toliko skisa, da se naredi skuta iz njega, pravijo: mleko se je obarilo, Štrek. (Let.); — menda tudi obaríti; iz: obvariti.
  9. 3. obȃrjati, -am, vb. impf. ad oboriti; niederschlagen ( chem.), Cig. (T.); — hs.
  10. obȃrnice, f. pl. kar iz razkuhanih (preveč obarjenih) klobas izteče, GBrda.
  11. obȃrvati, -am, vb. pf. befärben, Cig.; sljuda je često tudi obarvana, Erj. (Min.).
  12. obátriti, -im, vb. pf. ermuthigen, trösten, ogr.- M., C.
  13. 1. obȃva, f. das Aufhalten eines anderen, C.; — das Hindernis, C.; — das Verweilen, das Zögern, das Säumen, C.
  14. 2. obȃva, f. die Furcht, Bes.
  15. obáviti, -bȃvim, vb. pf. 1) aufhalten, verweilen machen, C., Št.; — 2) verrichten, Cig.; o. posel, Cig. (T.); o. mrtvaške molitve, SlN.
  16. obávljanje, n. 1) das Aufhalten, das Zurückhalten, C.; — 2) die Verrichtung, kajk.- Valj. (Rad); o. državnih služeb, die Bekleidung von Staatsämtern, Vest.
  17. obávljati, -am, vb. impf. ad obaviti; 1) aufhalten, verweilen machen, zurückhalten, C., Št.; — beschäftigen, C.; — o. se, zaudern, säumen, C.; — o. se s čim, sich mit etwas beschäftigen, vzhŠt.- C.; — 2) verrichten, Cig.; službo o., den Dienst versehen, Navr. (Let.), SlN.
  18. obcácati, -am, vb. pf. beklecksen, Z.
  19. obcjǫ́kati, -cjǫ̑kam, vb. pf. (das Erz) ein wenig behauen, bestufen, V.-Cig.
  20. občàn, -ána, m. das Gemeindemitglied (kdor biva v občini), Levst. (Nauk), SlN.- C.
  21. občȃnka, f. ein weibliches Gemeindemitglied, Levst. (Nauk).
  22. ǫ́bčən, -čna, adj. allgemein, universal, Cig., Jan., C., nk.; durchgängig ( phil.), Cig. (T.); — prim. obči in stsl. obьštьnъ.
  23. ǫ́bčenje, n. der Verkehr, der Umgang, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; der Verkehr ( merc.), Cig. (T.); obmejno o., der Grenzverkehr, DZ.; prehodno o., der Transitoverkehr, DZ.; v prosto o. dan, in freien Verkehr gesetzt, DZ.; — prim. občiti.
  24. občeškodljìv, -íva, adj. gemeinschädlich, nk.
  25. občeváłən, -łna, adj. Verkehrs-, Umgangs-: občevȃłni jezik, die Umgangssprache, nk.
  26. občevȃnje, n. der Verkehr, die Gemeinschaft, ogr.- C., nk.; die Communication ( phys., merc.), Cig. (T.).
  27. občeváti, -ȗjem, vb. impf. verkehren, C., nk.; — communicieren ( phys.), Cig. (T.); občujoče posode, communicierende Gefäße, Cig. (T.); — prim. stsl. obьštevati.
  28. občeznàn, -znána, adj. allgemein bekannt, notorisch, nk.
  29. ǫ́bči, adj. gemeinsam, gemeinschaftlich: obča zemlja, po katerej sme vsak pasti, drva sekati itd., Rib.- Levst. (Nauk); obči (občji) plot, Rib.- Mik.; allgemein: obča cesta, Levst. (Nauk); k občemu pridu, Ravn.; pridobiti si občo veljavo, nk.; — obči očut, die Gemeinempfindung, Cig. (T.); obča pomisel, die Gemeinvorstellung, Cig. (T.); v obče, im allgemeinen, insgemein, Cig., Jan., nk.; (obəč, obča, Levst. [Nauk]; nav. se rabi le določna oblika, Cv. IV. 12.).
  30. občíłən, -łna, adj. Verkehrs-: občı̑łne razmere, DZ.
  31. občílọ, n. 1) das Communicationsmittel, das Verkehrsmittel, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) der Verkehr: blagovno o., der Güterverkehr, DZ.; cesta rabi splošnemu občilu, Levst. (Pril.).
  32. ǫ́bčina, f. 1) der gemeinschaftliche Grund: ta pašnik je občina, Rib.- Levst. (Nauk); die Gemeindeweide, M., vzhŠt.- C.; — 2) die politische Gemeinde, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; davkovska o., die Steuergemeinde, Nov.; — bogočastna o., die Cultusgemeinde, DZ.; — 3) o. svetnikov, die Communion der Heiligen, Jan. (H.).
  33. občinár, -rja, m. = občan, C., DZ.; — po hs.
  34. občı̑nək, -nka, m. nav. pl. občinki, das durch das Reitern des Getreides Ausgeschiedene, C.; bobovi občinki, Dict., Mik.
  35. občíniti, -čı̑nim, vb. pf. (das Getreide) bearbeiten, d. i. durch Reitern reinigen, sichten, Mur., Cig., Jan., M., Nov., Dol., jvzhŠt.; o. dušo, die Seele von Sünden reinigen, (občiníti, -ím) kajk.- Valj. (Rad).
  36. občínjati, -am, vb. impf. ad občiniti; durch Reitern reinigen, sichten: o. žito, Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt.
  37. občı̑nščina, f. = občinstvo, die Gemeinschaft, C.
  38. ǫ́bčiti, ǫ̑bčim, vb. impf. 1) Umgang oder Geschäfte mit jemandem haben, verkehren, Cig., Jan., nk.; communicieren ( phys.), Cig. (T.); — 2) verallgemeinern, generalisieren ( phil.), Cig. (T.).
  39. občnopotǫ́pən, -pna, adj. diluvianisch, Cig., Jan.
  40. občrẹ́diti, -črẹ̑dim, vb. pf. der Reihe nach ablösen, Jan. (H.).
  41. občr̀t, -čŕta, m. = načrt, die Skizze, die Andeutung, Jan.
  42. občŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) umzeichnen, Cig.; mit Linien begrenzen, Jan. (H.); — 2) skizzieren, andeuten, Cig., Jan.
  43. občúhniti, -čȗhnem, vb. pf. nachlassen (o bolečini), ogr.- C.
  44. občȗt, m. die Empfindung, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; miščni občut, die Muskelempfindung, Erj. (Som.); — zgolj ustna molitev brez občuta, Cv.
  45. občȗtək, -tka, m. die Empfindung, das Empfundene.
  46. občútən, -tna, adj. 1) Empfindungs-, občȗtni živci, Cig. (T.); — 2) empfindbar, Cig. (T.); empfindlich, fühlbar, Cig., Jan., C., nk.; — 3) = občutljiv, empfindsam, Mur., Cig., Jan.
  47. občuténje, n. = občut, der Eindruck, ogr.- Valj. (Rad); die Sensation, Lampe (D.).
  48. občutílọ, n. 1) das Empfindungsorgan, Erj. (Som.); — 2) = občutek, die Empfindung, das Gefühl, C.
  49. občȗtje, n. die Empfindung, das Gefühl, Cig., Jan.; die Stimmung, C.
  50. občȗtljaj, m. die Empfindung, das Gefühl, Mur., Cig., Jan., Mik.; lepe misli in občutljaji, nebeški občutljaji, Ravn.- Valj. (Rad).
  51. občutljìv, -íva, adj. 1) empfindsam, empfindlich; o. za svetlobo, lichtempfindlich, Cig. (T.); — 2) = občuten 2), Cig.
  52. občúvati, -am, vb. pf. bewahren, C.; o. koga česa, jemanden vor etwas bewahren, Cig. (T.); o. se vsake nesreče, Navr. (Let.).
  53. obdȃčba, f. die Besteuerung, Cig.
  54. obdȃčenəc, -nca, m. der Besteuerte, der Steuerpflichtige, Cig., Jan., C., nk.
  55. obdáčenje, n. die Besteuerung, C.
  56. obdačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obdačiti; besteuern, Cig., Jan., M., nk.
  57. obdáčiti, -dȃčim, vb. pf. besteuern, Cig., Jan., ogr.- M., nk.; — prim. dača.
  58. obdȃjanje, n. das Umgeben.
  59. obdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad obdati; 1) umgeben, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) verleumden, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  60. obdȃnək, -nka, m. 1) das Tagesgeschäft, Z.; — 2) = obdan, f., Z.
  61. obdaníca, f. die Tagschicht, Jan. (H.).
  62. obdarílọ, n. 1) die Beschenkung, C.; — 2) das Geschenk, M.
  63. obdarı̑təv, -tve, f. die Begabung, die Beschenkung, M.
  64. obdaríti, -ím, vb. pf. begaben, beschenken, Mur., Cig., Jan.; Otrok, ki reveža ne žali, Obilno Bog ga obdari, Ravn.- Valj. (Rad).
  65. obdárjavəc, -vca, m. der Beschenker, Cig.
  66. obdarję́nəc, -nca, m. der Beschenkte, der Donatar, der Prämiant, Cig., Jan., C., DZ., Navr. (Kop. sp.).
  67. obdarję́nka, f. die Beschenkte, die Geschenknehmerin, Cig.
  68. obdarjevȃnje, n. das Beschenken, nk.; — die Prämiierung, DZkr.
  69. obdarjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obdariti; beschenken, nk.
  70. obdarjevȃvəc, -vca, m. der Beschenker, Cig.
  71. obdarovȃnje, n. die Beschenkung: o. ubogih, Valj. (Rad).
  72. obdarováti, -ȗjem, vb. pf. beschenken, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.; obdarovan, beschenkt, Jan.; — ( vb. impf. = obdarjevati, Mur.).
  73. obdáti, -dám, vb. pf. 1) umgeben, Mur., Cig., Jan., nk.; z nasipom o., mit einem Wall umgeben, Cig.; z grozo o., umgrauen, Cig.; (po nem.); — obdan, vom bösen Geiste besessen, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); s hudim obdan, Jsvkr.; — 2) = porajtati, marati: sich kümmern: ne obda nič = ne mara nič, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  74. obdẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. umthun, Cig.; — belegen, Jan.; z redkim platnom se duški obdenejo, Pirc.
  75. óbdẹł, m. 1) der Besatz, Cig.; der Schnurbesatz an den Hosen, BlKr.; — prim. obdejati; — 2) obdẹ̀ł, -dẹ́la, die Bearbeitung, die Cultur, Cig.; die keilförmige Abschrägung der Steine, der Fügeschnitt, Cig.; — prim. obdelati.
  76. obdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. bearbeiten; o. polje, vinograd; obdelana zemlja, cultiviertes Land; kamen o., den Stein behauen, Cig.; hlod o., den Holzblock abzimmern, Z.; — verarbeiten, Cig., Jan.; bes. in der Stampfmühle fertigstampfen, Gor.; — übel zurichten, Cig.; (mit Worten) verarbeiten, ausmachen, Cig., Gor.
  77. obdẹlȃva, f. die (Art und Weise der) Bearbeitung, Cig., Jan.; die Culturgattung, Cig.
  78. obdẹlávanje, n. das Bearbeiten.
  79. obdẹlíti, -ím, vb. pf. betheilen, beschenken, Dict.; o. koga s čim, ogr.- C.; o. koga z darovi, Trub.; obdeljen s svetostjo, Trub.; — mit der Morgengabe betheilen, Jarn.; mit der Mitgift beschenken: hčer omožiti in o., Bas.
  80. obdẹlováłən, -łna, adj. die Bodencultur betreffend: obdelovȃłna vrsta, die Culturgattung, DZ.
  81. obdẹlovȃnje, n. 1) das Bearbeiten; o. zemlje, die Bodencultur; — die Cultivierung, Cig. (T.); — o. lanu, der Flachsbau, Cig., Jan.; — 2) kar se prinese v malin, da se obdela v stopah, Gor.
  82. obdẹlovȃtelj, m. der Bearbeiter, Zora, Trst. (Let.).
  83. obdẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) herumlegen: snope v kozolec o., Ig; — 2) = odeti, bedecken: obdeven = odet, Trub.
  84. obdẹ́vati, -am, vb. impf. ad obdejati, obdeti; umthun, Cig.; — ringsum legen: v kozolec obdevati snope, Gor., Notr., Ig.
  85. obdíšati, -ím, vb. pf. durch den Geruch ausspüren, Z.; čebele med obdišijo, Levst. (Beč.).
  86. obdóbən, -bna, adj. = občasen, periodisch, h. t.- Cig. (T.), DZ.
  87. obdółbati, -am, vb. impf. ad obdolbsti, Z.
  88. obdọ̑lje, n. das Thalgebiet, h. t.- Cig. (T.).
  89. obdȏłžba, f. die Beschuldigung, Cig.
  90. obdȏłžək, -žka, m. der Anwurf, die Beschuldigung, Cig., Jan., Zora.
  91. obdółžən, -žna, adj. Beschuldigungs-; obdȏłžna priča, der Belastungszeuge, Cig.
  92. obdolžę́nəc, -nca, m. der Beschuldigte, Cig., nk.; (obdółženəc, Mur., Jan.).
  93. obdolžę́nka, f. die Beschuldigte, nk.; (obdółženka, Mur.).
  94. obdolževáti, -ȗjem, vb. impf. ad obdolžiti; beschuldigen.
  95. obdolžı̑telj, m. der Beschuldiger, Jan. (H.).
  96. obdolžı̑təv, -tve, f. die Beschuldigung, Jan.
  97. obdolžíti, -ím, vb. pf. beschuldigen; krivo o. koga; krivice koga o.
  98. obdrę́gati, -drę̑gam, vb. pf. umstochern, Cig.
  99. obdŕzati, -dȓzam, vb. pf. scharrend oder schabend reinigen, Z.
  100. obdŕžati, -ím, vb. pf. behalten; le obdrži, kar si dobil; — vse za-se o.; klobuk na glavi, obleko na sebi o.; — (in einer Lage, in einem Zustande) erhalten; nisem kamena mogel obdržati, moral sem ga izpustiti iz rok; — o. se, sich erhalten, sich behaupten, Mur., Cig., Jan.

   52.039 52.139 52.239 52.339 52.439 52.539 52.639 52.739 52.839 52.939  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA