Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (52.439-52.538)

  1. novı̑čarica, f. die Neuigkeitskrämerin, Cig.
  2. novíčiti, -ı̑čim, vb. impf. nov sod noviči, t. j. ima po novini duh, Dol.
  3. novína, f. 1) das Neue, neue Dinge; o praznikih nič ne bom imela novine (nove obleke), jvzhŠt.; na razvalinah n. oživi, Jan. (Slovn.); — die Neuerung, Cig. (T.); — neue Früchte, neue Fechsung (Obst, Wein, Feldfrüchte); že pred sv. Jakobom so iz novine kuhali ječmenov sok, LjZv.; n. sadja, Ravn., Preš.; — 2) der Neubruch, das Neuland, das Gereute, Cig., Jan., Cig. (T.), Bes.; nọ̑vina, Mur., Št.; — 3) die Neuigkeit, kajk.- Valj. (Rad); — pl. novine, die Zeitung (po hs.), nk.
  4. novı̑nar, -rja, m. 1) der Besitzer eines Neulandes, Cig.; — 2) = časnikar, der Journalist, Cig., Jan.
  5. novı̑nəc, -nca, m. der Neuling; samostanski n., der Noviz, Cig., Jan.; — vojaški n., der Recrut, Mur., Cig., Jan., nk.
  6. novı̑nka, f. 1) die Anfängerin; — die Novize, Jan. (H.); — 2) ein neues Wort, der Neologismus, Cig. (T.), Preš.
  7. novíšče, n. der Neubruch, V.-Cig., Svet. (Rok.); krompir dobro stori na novišču, Gor.
  8. novı̑štvọ, n. = novaštvo, das Noviziat, Cig., DZ.
  9. novočȓkar, -rja, m. der Vertheidiger eines neuen Alphabetes, Preš.
  10. novolẹ́tən, -tna, adj. Neujahrs-: novoletno voščilo, darilo.
  11. novolẹ̑tnica, f. 1) pogača ali hleb, ki se za božič speče in na mizo dene, pa še le na novo leto načne, BlKr.; — 2) das Neujahrslied, Jan., M.
  12. novolẹ̑tnik, m. der am Neujahrstag Geborene, der Neujährling, Cig., Z.
  13. novoljúbən, -bna, adj. das Neue liebend, Cig.
  14. novoljȗbje, n. die Neuerungslust, Cig.
  15. novolȗnje, n. = mlaj, der Neumond, Jan. (H.); — rus.
  16. novomōdən, -dna, adj. neumodisch, Cig.
  17. novonǫ́šən, -šna, adj. neumodisch, C.
  18. novošę́gən, -gna, adj. neumodisch, modern, Jan., nk.
  19. novošọ̑lnik, m. ein Gönner oder Vertheidiger der neuen Schule, Str.
  20. novotárjenje, n. das Neuern, die Neuerungen, nk.
  21. nǫ̑zdra, f. = nozdrva, pl. nozdre, die Nasenlöcher, die Nüstern ( pos. pri konjih), BlKr.
  22. nozdȓv, -ı̑, f. das Nasenloch, die Nüster, Jan.; nosna duplina se odpira nazven z dvema odprtinama, nozdrvema, Erj. (Som.); nav. pl. nozdrvı̑, die Nasenlöcher, die Nüstern, Habd.- Mik., Levst. (Nauk); tudi: nozdrvì, nozdȓvi, Valj. (Rad).
  23. nǫ̑zdrva, f. das Nasenloch, Jan., Cig. (T.), C., Valj. (Rad).
  24. nòž, nóža, m. 1) das Messer; — 2) pl. noži, das Krauteisen, der Krauthobel, Cig., Jan., ogr.- C., Gor., Notr.; zelje se reže na nožih, Ravn. (Abc.).
  25. nožár, -rja, m. der Messerschmied.
  26. nožaríca, f. die Messerschmiedin, Valj. (Rad).
  27. nožáriti, -ȃrim, vb. impf. das Messerschmiedhandwerk betreiben, Jan. (H.).
  28. nožárnica, f. die Messerschmiede, Cig.
  29. nóžəc, -žca, m. dem. nož; das Messerchen.
  30. nȏžej, m. dem. nož; das Messerchen, Zilj.- Jarn., Jan., Mik.
  31. nóžək, -žka, m. dem. nož; das Messerchen; tudi: nožèk, -žkà, Valj. (Rad).
  32. 1. nóžən, -žna, adj. Fuß-: nožne kosti, Fußknochen, Cig.
  33. nóžev, adj. Messer-; noževa ostrina, die Messerschneide, Cig., Jan.; noževe oplati, die Messerschalen, Levst. (Zb. sp.).
  34. nožíca, f. dem. noga; 1) das Füßchen; — 2) zajčje nožice, das Katzenpfötchen (gnaphalium dioicum), Tuš. (B.).
  35. nožíce, f. pl. = škarje, die Schere, Levst. (Zb. sp.); — hs.
  36. nožìč, -íča, m. dem. nož; das Messerchen; tudi: nóžič, nȏžič, Valj. (Rad).
  37. nožı̑čək, -čka, m. dem. nožič; das Messerchen.
  38. nožíčevka, f. das Knackmesser, das Einlegemesser, Notr.- Cig.
  39. nožíčica, f. dem. nožica; das Füßchen.
  40. nožı̑čič, m. dem. nožič; das Messerchen, Met.
  41. 1. nožı̑čka, f. dem. nožica; das Füßchen, Valj. (Rad).
  42. 2. nožı̑čka, f. das Klappmesser, Notr.- Cig., Idrija- Frey. (Rok.), Polj.
  43. nóžik, m. = nožek, Levst. (Zb. sp.).
  44. nožíšče, n. das Messerheft, C.
  45. nǫ̑žje, n. das Fußstück, Jan. (H.).
  46. nǫ̑žka, f. = nožica, das Füßchen, Levst. (Zb. sp.).
  47. nǫ́žna, f. die Messerscheide, die Scheide, Mur.; = pl. nožne, Mur., Cig.
  48. nǫ́žnica, f. 1) die Messerscheide, die Scheide, bes. die Schwert- oder Säbelscheide, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Dol.; nav. pl. nožnice, Alas., Guts., Mur., Cig., Krelj, Hip. (Orb.); meč iz nožnic izdreti, Dalm.; — das Futteral: (n. za britvo), Dict.; (n. za naočnike), Cig.; (n. za knjigo), Savinska dol.; — listna n., die Blattscheide, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) die Erbsenschote, Mariborska ok.- C.; — 3) pl. nožnice, bei der Stampfe die durchlöcherten Bretter, durch deren Löcher die Stampfschäfte (pahi) gehen, Dol.; — 4) neka skoljka: die Messerscheide (solen vagina), Erj. (Ž.); — tudi: nožníca.
  49. nọ́žničar, -rja, m. der Scheidenmacher, Cig.
  50. nožnják, m. der Fußsack, Jan. (H.).
  51. nràv, nráva, m. die Sitte, nav. pl. die Sitten, Cig. (T.); nravov surovino otesati, Ravn.; blagi nravi, Levst. (Nauk); — stsl.
  52. nràv, nrávi, f. = nravi, die Sitten, Jan.
  53. nrávən, -vna, adj. sittlich, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  54. nravı̑t, adj. gesittet, Cig.
  55. 1. nù, interj. 1) wohlan! Alas., Dict., Mur., Cig., Mik., Dol.; nu vže! auf denn, wohlan denn! Meg., Dalm.; nu, storimo si mesto! wohlan, lasset uns eine Stadt bauen! Dalm.; nu tedaj, vi bogati, plačite se! wohlan, ihr Reichen, weinet, Dalm.; nu, bratje, pomagajte! Dict.; — z osebnimi obrazili: nuta, nute, Mur., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — naj nu = naj no: Mati, mati, naj nu grem! (lass mich doch gehen!) Levst. (Zb. sp.); — 2) = not, glej, Ben.- Kl.; — 3) ja freilich, ja wohl, natürlich, Idrija- Štrek. (Let.).
  56. 2. nù, conj. = no, doch, aber, kajk.- Glas.
  57. nudílọ, n. das Zwangsmittel, Cig. (T.).
  58. nùj, interj. = nu, wohlan! (tudi: nujmo, nujta, nujte), Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Sl. Spr.); nujte vi priseči! Levst. (M.); nuj ga! nur zu! Met.; nuj ga izpiti! LjZv.; nujmo ogrenimo mu to, kar si bo pridobil! Jurč.
  59. núja, f. die Noth, die Bedrängnis, Meg., Alas., Dict., Jarn., Cig., Jan., C.; pomagaj mi iz te moje nuje, reve in nadloge, Trub.- Let.; v nuji biti, Dalm.; vsem nujam in nadlogam podvržen, Dalm.; huda nuja ga ima, Vrt.
  60. nújən, -jna, adj. 1) elend, müheselig, Cig., Jan., C.; — bedrängt, Dict.; nujen in zdvojen gleda zimi v oči, Erj. (Izb. sp.); — 2) (po hs.) nothwendig, dringend, Cig., nk.
  61. núka, f., nam. vnuka, das Nachgrummet, Mur., Jan., C.
  62. numizmātičən, -čna, adj. k numizmatiki spadajoč, numismatisch.
  63. numizmātik, m. der Numismatiker.
  64. numizmātika, f. penezoznanstvo, die Münzenkunde, die Numismatik.
  65. 1. núna, f. 1) die Taufpathin, C., Z., Let., Kras, Prim.; — 2) die Nonne; — prim. stvn. nunna, lat. nonna, Mik. (Et.).
  66. 2. núna, f. das Schilfpfeifchen, C.
  67. nȗnati, -am, vb. impf. schlafen (v otročjem govoru): nunaj, spavaj dete, ogr.- C.
  68. nūncij, m. papežev poslanec, der Nuntius.
  69. nȗnčək, -čka, m. dem. nunec, SlN.
  70. nȗnəc, -nca, m. 1) der Taufpathe, C., Let., Kras, Prim.; — 2) der Priester, C., Kras, Prim.; — prim. lat. nonnus, der Mönch.
  71. núnika, f. das Schilfpfeifchen, Mur.
  72. nȗnka, f. der Safran (crocus), Tuš. (B.); bele nunke, der weiße Frühlingssafran (crocus albiflorus), Nkol.
  73. nunováti, -ȗjem, vb. impf. Nonne sein, Cig., M., C.
  74. nùt, interj. = not, sieh, ogr.- C.
  75. núta, f. die Rinderherde, Mik., Kameno na Soči, Plužna na Bolškem- Erj. (Torb.).
  76. nùti, interj. = nut, not, sieh, Habd.- Mik.
  77. nȗtnjak, m. der Stier, Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. nuta.
  78. núza, f. der Halm zum Auffassen von Erdbeeren, Mik.; — Erdbeeren auf einen Grashalm angereiht, Kr.- Valj. (Rad); — prim. niz.
  79. ō, interj. izraža žalost, začuditev itd.: o! oh! o moj Bog! o ti revež ti! o da bi že konec bil vojske! — o, to je lepo! — o ne! o nein! — o, tega jaz nisem storil!
  80. oāza, f. zelenica v puščavi, die Oase.
  81. òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; ( fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.- Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; ( fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.- Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.- Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.- Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.- Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über ( lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.- Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.- C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
  82. obábiti, -bȃbim, vb. pf. 1) weibisch machen, zur Memme machen, Cig., C.; o. se, zur Memme werden: obabili so se možje, Jurč.; o. se, den Muth sinken lassen, Jan.; — 2) o. se, niederkommen, gebären, Mur., Cig., Jan.; o. se z otrokom, ogr.- C.; — 3) o. se (preprosto) = oženiti se.
  83. obàd, obáda, m. 1) die Bremse, Cig., Jan.; goveji o., die Ochsenbremse oder Viehbremse (tabanus bovinus), Erj. (Ž.); — 2) das gespannte Rebenauge, C.; tudi: obȃd.
  84. obȃdanje, n. das Versetzen von Stichen.
  85. obȃdar, -rja, m. afrikanski ptič: der Madenhacker (buphaga), Erj. (Z.).
  86. obȃdati, -am, vb. impf. ad obosti; Stiche versetzen; — stichelnde Reden führen, C., Z.; — anfechten: ako te nečistost obada, Krelj.
  87. obȃdavəc, -vca, m. der mit Worten stichelt, C., Z.
  88. obȃdəc, -dca, m. dem. obad; 1) eine kleine Bremse; — 2) das gespannte Rebenauge, vzhŠt.- C.
  89. obȃdnica, f. die Dasselfliege (oestrus), Erj. (Z.).
  90. obadvȃ, m. -ẹ̑, f., n., num. = oba, Cig., Jan., kajk.- Mik.; sklanja se navadno le drugi del ( prim. Mik. (V. Gr. III. 147.)), n. pr. obadvema, Dalm.- Mik.
  91. obájati, -jam, -jem, vb. pf. beschreien, behexen: o. rano, Mur., ogr.- Mik., C.; — bezaubern, nk.
  92. obȃjtanje, n. das Schalwerk, Cig.
  93. obȃjtati, -am, vb. pf. mit Brettern und Balken ausstützen oder schalen, Cig.; obajtati štirno, Cig.; o. jez, V.-Cig.
  94. obájtən, -tna, adj. stolz, jvzhŠt.
  95. obȃkraj, adv. beiderseits: vrbe, vrsteče se obakraj po bregu, Zv.
  96. obakrájən, -jna, adj. beiderseitig: obakrajno kolo, das nach beiden Seiten drehbare Wasserrad, das Kehrrad, V.-Cig.
  97. obȃkrat, adv. beidesmal.
  98. obàł, -ála, m. das Abstreifen der Rebenaugen, C.; — prim. otep.
  99. obȃla, f. = breg, das Ufer, Cig., Jan., nk.; — hs.
  100. obȃłəc, -łca, m. geschwollenes, leicht abstreifbares Rebenauge, Cig., Hal.- C.

   51.939 52.039 52.139 52.239 52.339 52.439 52.539 52.639 52.739 52.839  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA