Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
s (52.401-52.500)
-
norı̑ja, f. die Narrheit, der Spaß, Possen, Jarn., C., kajk.- Valj. (Rad); norije terati, Possen treiben, kajk.- Vest.
-
norı̑ščnica, f. = blaznica, das Irrenhaus, Cig., Jan., nk.
-
1. noríti, -ím, vb. impf. narren, bethören, anführen, betrügen, Cig., Jan., Volk.- M., vzhŠt.; n. srce, Dalm.; n. se = goljufati se, vzhŠt.
-
2. noríti, -ím, vb. impf. eintauchen, Z., Trst. (Let.).
-
norljáča, f. = norljava ženska, Mur.
-
norljàv, -áva, adj. = trapast, etwas närrisch, blöde, Mur., Cig., C.
-
normālka, f. die Normalschule.
-
norováti, -ȗjem, vb. impf. närrisch sein, Narrheiten treiben, C., Z.
-
nǫ̑rša, f. die Närrin, Z., Mik.; pustna norša, Cig.
-
nǫ̑ša, f. 1) das Tragen, Mur.; o dobri noši, t. j. kadar čebele pridno nosijo, Levst. (Beč.); — 2) die Kleidertracht; narodna noša, die Nationaltracht.
-
nošȃj, m. 1) der Gang ( v. Speisen), Cig.; — 2) die Tragweite, Cig., Jan.
-
nošénje, n. 1) das Tragen; — 2) das Betragen, (nošenjè) ogr.- Valj. (Rad).
-
nošẹ́vati, -am, vb. impf. = nosevati, Jan.
-
nǫ́šica, f. dež, ki ga veter od strani nosi na zidovje, Gor.
-
nǫ́šnja, * f. 1) das Tragen, Mur., Cig., SlGor.- C.; tudi: nóšnja.
-
nòt, interj. sieh! BlKr.; not me zdravega! sieh da, ich bin gesund! Navr.- Jan. (Slovn.).
-
nōta, f. 1) die Musiknote; po notah peti; — 2) državna nota, die Staatsnote, Cel. (Ar.).
-
notarijāt, m. = notarstvo, das Notariat.
-
nōtən, -tna, adj. Noten-: notni papir, das Notenpapier, Cig., Jan.
-
nǫ̑tər, adv. hinein, herein; n. do-, bis — hinein, bis — hin, n. do vrat; n. do Trsta.
-
nǫ̑tranji, adj. der innere, inwendig; notranja okna; notranje bolečine; — ministerstvo za notranje stvari, das Ministerium des Innern, DZ.; notranja dežela, das Binnenland, notranja kupčija, der Binnenhandel, Cig., Jan.; n. konj, das Sattelpferd, Jan. (H.); — tudi: notránji, Mur., Jan.
-
nǫ̑tranjščina, f. das Innere, Cig. (T.), Nov.
-
nǫ̑trẹšnji, adj. = notrišnji, ogr.- C.; — najnotrešnji, der innerste, Dalm.
-
notrína, f. das Innere: večkrat so skrivni nameni v naši notrini, Cv.
-
nǫ̑trišnji, adj. = notrnji: notrišnja vrata, Dalm.; vunanja in notrišnja lepota, Kast.
-
nòv, * nóva, adj. neu; nov klobuk; nǫ̑vi župan; novo vino, der heurige Wein; nova moka; novi kruh, t. j. kruh od nove, letošnje moke, Dol.; — nov sneg, nov mraz (govore vzpomladi, ako zopet sneg zamete), Soška dol.- Erj. (Torb.); — iz nova (iznova), von neuem, Mik., C., nk.; = iz novega = v novo = na novo.
-
nováč, m. = novinar 1), der Neusass, Mur.
-
novák, * m. der Neuling, Habd.- Mik., Mur., Cig., vzhŠt.; n. v veri, novake učiti, Jap. (Sv. p.); — der Recrut, Mur., Cig., nk.; — der Noviz, Jan. (H.).
-
novȃštvọ, n. das Noviziat, Jan. (H.).
-
novčaníca, f. der Münzschein, Jan. (H.).
-
nóvčən, -čna, adj. 1) Geld-, Münz-, Cig. (T.), nk.; nǫ̑včna mera, Cel. (Ar.); novčna opravila, Finanzsachen, Levst. (Nauk); — 2) geldreich (tudi: novčȃn), Jan. (H.).
-
nóvčič, m. dem. novec; der Kreuzer, Jan. (H.); — hs.
-
nóvəc, -vca, m. die Münze, das Geldstück, Cig. (T.), DZ., Cel. (Ar.); kovani n., die geprägte Geldmünze, Cel. (Ar.); računski n., die Rechnungsmünze, Cel. (Ar.); — pl. novci, das Geld, Mur., Dol.- Cig., Jan., nk.; — hs.
-
novīc, m. 1) der Noviz, Jan. (H.); — 2) der Bräutigam, Jan., M.; novici, das Hochzeitspaar, Prim.- Cig.; (iz furl.).
-
1. novíca, f. 1) die Neuigkeit; — 2) eine neue Steuer, Mur., Cig.; novice nakladati, Jsvkr.; za posebne potrebe mora biti posebna novica po tri od sto, Vod. (Izb. sp.); — die Contribution: novica ali drugi deželski davki, Ces. razglas iz l. 1781.
-
novicijāt, m. novaštvo, das Noviziat.
-
nǫ̑vič, adv. neuerdings, von neuem, Mur., V.-Cig., Levst. (Nauk, Pril.), nk.; = v novič (vnovič), Ravn.; — neu: novič ustanovljen, neuerrichtet, Levst. (Zb. sp.).
-
novı̑čar, -rja, m. der Neuigkeitskrämer, Cig.; — der Neuigkeitsbote: Jeruzalemu bo dobrega novičarja poslal, Škrinj.
-
novı̑čarica, f. die Neuigkeitskrämerin, Cig.
-
novíčiti, -ı̑čim, vb. impf. nov sod noviči, t. j. ima po novini duh, Dol.
-
novína, f. 1) das Neue, neue Dinge; o praznikih nič ne bom imela novine (nove obleke), jvzhŠt.; na razvalinah n. oživi, Jan. (Slovn.); — die Neuerung, Cig. (T.); — neue Früchte, neue Fechsung (Obst, Wein, Feldfrüchte); že pred sv. Jakobom so iz novine kuhali ječmenov sok, LjZv.; n. sadja, Ravn., Preš.; — 2) der Neubruch, das Neuland, das Gereute, Cig., Jan., Cig. (T.), Bes.; nọ̑vina, Mur., Št.; — 3) die Neuigkeit, kajk.- Valj. (Rad); — pl. novine, die Zeitung (po hs.), nk.
-
novı̑nar, -rja, m. 1) der Besitzer eines Neulandes, Cig.; — 2) = časnikar, der Journalist, Cig., Jan.
-
novı̑nəc, -nca, m. der Neuling; samostanski n., der Noviz, Cig., Jan.; — vojaški n., der Recrut, Mur., Cig., Jan., nk.
-
novı̑nka, f. 1) die Anfängerin; — die Novize, Jan. (H.); — 2) ein neues Wort, der Neologismus, Cig. (T.), Preš.
-
novíšče, n. der Neubruch, V.-Cig., Svet. (Rok.); krompir dobro stori na novišču, Gor.
-
novı̑štvọ, n. = novaštvo, das Noviziat, Cig., DZ.
-
novočȓkar, -rja, m. der Vertheidiger eines neuen Alphabetes, Preš.
-
novolẹ́tən, -tna, adj. Neujahrs-: novoletno voščilo, darilo.
-
novolẹ̑tnica, f. 1) pogača ali hleb, ki se za božič speče in na mizo dene, pa še le na novo leto načne, BlKr.; — 2) das Neujahrslied, Jan., M.
-
novolẹ̑tnik, m. der am Neujahrstag Geborene, der Neujährling, Cig., Z.
-
novoljúbən, -bna, adj. das Neue liebend, Cig.
-
novoljȗbje, n. die Neuerungslust, Cig.
-
novolȗnje, n. = mlaj, der Neumond, Jan. (H.); — rus.
-
novomōdən, -dna, adj. neumodisch, Cig.
-
novonǫ́šən, -šna, adj. neumodisch, C.
-
novošę́gən, -gna, adj. neumodisch, modern, Jan., nk.
-
novošọ̑lnik, m. ein Gönner oder Vertheidiger der neuen Schule, Str.
-
novotárjenje, n. das Neuern, die Neuerungen, nk.
-
nǫ̑zdra, f. = nozdrva, pl. nozdre, die Nasenlöcher, die Nüstern ( pos. pri konjih), BlKr.
-
nozdȓv, -ı̑, f. das Nasenloch, die Nüster, Jan.; nosna duplina se odpira nazven z dvema odprtinama, nozdrvema, Erj. (Som.); nav. pl. nozdrvı̑, die Nasenlöcher, die Nüstern, Habd.- Mik., Levst. (Nauk); tudi: nozdrvì, nozdȓvi, Valj. (Rad).
-
nǫ̑zdrva, f. das Nasenloch, Jan., Cig. (T.), C., Valj. (Rad).
-
nòž, nóža, m. 1) das Messer; — 2) pl. noži, das Krauteisen, der Krauthobel, Cig., Jan., ogr.- C., Gor., Notr.; zelje se reže na nožih, Ravn. (Abc.).
-
nožár, -rja, m. der Messerschmied.
-
nožaríca, f. die Messerschmiedin, Valj. (Rad).
-
nožáriti, -ȃrim, vb. impf. das Messerschmiedhandwerk betreiben, Jan. (H.).
-
nožárnica, f. die Messerschmiede, Cig.
-
nóžəc, -žca, m. dem. nož; das Messerchen.
-
nȏžej, m. dem. nož; das Messerchen, Zilj.- Jarn., Jan., Mik.
-
nóžək, -žka, m. dem. nož; das Messerchen; tudi: nožèk, -žkà, Valj. (Rad).
-
1. nóžən, -žna, adj. Fuß-: nožne kosti, Fußknochen, Cig.
-
nóžev, adj. Messer-; noževa ostrina, die Messerschneide, Cig., Jan.; noževe oplati, die Messerschalen, Levst. (Zb. sp.).
-
nožíca, f. dem. noga; 1) das Füßchen; — 2) zajčje nožice, das Katzenpfötchen (gnaphalium dioicum), Tuš. (B.).
-
nožíce, f. pl. = škarje, die Schere, Levst. (Zb. sp.); — hs.
-
nožìč, -íča, m. dem. nož; das Messerchen; tudi: nóžič, nȏžič, Valj. (Rad).
-
nožı̑čək, -čka, m. dem. nožič; das Messerchen.
-
nožíčevka, f. das Knackmesser, das Einlegemesser, Notr.- Cig.
-
nožíčica, f. dem. nožica; das Füßchen.
-
nožı̑čič, m. dem. nožič; das Messerchen, Met.
-
1. nožı̑čka, f. dem. nožica; das Füßchen, Valj. (Rad).
-
2. nožı̑čka, f. das Klappmesser, Notr.- Cig., Idrija- Frey. (Rok.), Polj.
-
nóžik, m. = nožek, Levst. (Zb. sp.).
-
nožíšče, n. das Messerheft, C.
-
nǫ̑žje, n. das Fußstück, Jan. (H.).
-
nǫ̑žka, f. = nožica, das Füßchen, Levst. (Zb. sp.).
-
nǫ́žna, f. die Messerscheide, die Scheide, Mur.; = pl. nožne, Mur., Cig.
-
nǫ́žnica, f. 1) die Messerscheide, die Scheide, bes. die Schwert- oder Säbelscheide, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Dol.; nav. pl. nožnice, Alas., Guts., Mur., Cig., Krelj, Hip. (Orb.); meč iz nožnic izdreti, Dalm.; — das Futteral: (n. za britvo), Dict.; (n. za naočnike), Cig.; (n. za knjigo), Savinska dol.; — listna n., die Blattscheide, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) die Erbsenschote, Mariborska ok.- C.; — 3) pl. nožnice, bei der Stampfe die durchlöcherten Bretter, durch deren Löcher die Stampfschäfte (pahi) gehen, Dol.; — 4) neka skoljka: die Messerscheide (solen vagina), Erj. (Ž.); — tudi: nožníca.
-
nọ́žničar, -rja, m. der Scheidenmacher, Cig.
-
nožnják, m. der Fußsack, Jan. (H.).
-
nràv, nráva, m. die Sitte, nav. pl. die Sitten, Cig. (T.); nravov surovino otesati, Ravn.; blagi nravi, Levst. (Nauk); — stsl.
-
nràv, nrávi, f. = nravi, die Sitten, Jan.
-
nrávən, -vna, adj. sittlich, Mur., Cig., Jan., C., nk.
-
nravı̑t, adj. gesittet, Cig.
-
1. nù, interj. 1) wohlan! Alas., Dict., Mur., Cig., Mik., Dol.; nu vže! auf denn, wohlan denn! Meg., Dalm.; nu, storimo si mesto! wohlan, lasset uns eine Stadt bauen! Dalm.; nu tedaj, vi bogati, plačite se! wohlan, ihr Reichen, weinet, Dalm.; nu, bratje, pomagajte! Dict.; — z osebnimi obrazili: nuta, nute, Mur., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — naj nu = naj no: Mati, mati, naj nu grem! (lass mich doch gehen!) Levst. (Zb. sp.); — 2) = not, glej, Ben.- Kl.; — 3) ja freilich, ja wohl, natürlich, Idrija- Štrek. (Let.).
-
2. nù, conj. = no, doch, aber, kajk.- Glas.
-
nudílọ, n. das Zwangsmittel, Cig. (T.).
-
nùj, interj. = nu, wohlan! (tudi: nujmo, nujta, nujte), Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Sl. Spr.); nujte vi priseči! Levst. (M.); nuj ga! nur zu! Met.; nuj ga izpiti! LjZv.; nujmo ogrenimo mu to, kar si bo pridobil! Jurč.
-
núja, f. die Noth, die Bedrängnis, Meg., Alas., Dict., Jarn., Cig., Jan., C.; pomagaj mi iz te moje nuje, reve in nadloge, Trub.- Let.; v nuji biti, Dalm.; vsem nujam in nadlogam podvržen, Dalm.; huda nuja ga ima, Vrt.
-
nújən, -jna, adj. 1) elend, müheselig, Cig., Jan., C.; — bedrängt, Dict.; nujen in zdvojen gleda zimi v oči, Erj. (Izb. sp.); — 2) (po hs.) nothwendig, dringend, Cig., nk.
-
núka, f., nam. vnuka, das Nachgrummet, Mur., Jan., C.
-
numizmātičən, -čna, adj. k numizmatiki spadajoč, numismatisch.
51.901 52.001 52.101 52.201 52.301 52.401 52.501 52.601 52.701 52.801
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani