Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (52.401-52.500)

  1. norı̑ja, f. die Narrheit, der Spaß, Possen, Jarn., C., kajk.- Valj. (Rad); norije terati, Possen treiben, kajk.- Vest.
  2. norı̑ščnica, f. = blaznica, das Irrenhaus, Cig., Jan., nk.
  3. 1. noríti, -ím, vb. impf. narren, bethören, anführen, betrügen, Cig., Jan., Volk.- M., vzhŠt.; n. srce, Dalm.; n. se = goljufati se, vzhŠt.
  4. 2. noríti, -ím, vb. impf. eintauchen, Z., Trst. (Let.).
  5. norljáča, f. = norljava ženska, Mur.
  6. norljàv, -áva, adj. = trapast, etwas närrisch, blöde, Mur., Cig., C.
  7. normālka, f. die Normalschule.
  8. norováti, -ȗjem, vb. impf. närrisch sein, Narrheiten treiben, C., Z.
  9. nǫ̑rša, f. die Närrin, Z., Mik.; pustna norša, Cig.
  10. nǫ̑ša, f. 1) das Tragen, Mur.; o dobri noši, t. j. kadar čebele pridno nosijo, Levst. (Beč.); — 2) die Kleidertracht; narodna noša, die Nationaltracht.
  11. nošȃj, m. 1) der Gang ( v. Speisen), Cig.; — 2) die Tragweite, Cig., Jan.
  12. nošénje, n. 1) das Tragen; — 2) das Betragen, (nošenjè) ogr.- Valj. (Rad).
  13. nošẹ́vati, -am, vb. impf. = nosevati, Jan.
  14. nǫ́šica, f. dež, ki ga veter od strani nosi na zidovje, Gor.
  15. nǫ́šnja, * f. 1) das Tragen, Mur., Cig., SlGor.- C.; tudi: nóšnja.
  16. nòt, interj. sieh! BlKr.; not me zdravega! sieh da, ich bin gesund! Navr.- Jan. (Slovn.).
  17. nōta, f. 1) die Musiknote; po notah peti; — 2) državna nota, die Staatsnote, Cel. (Ar.).
  18. notarijāt, m. = notarstvo, das Notariat.
  19. nōtən, -tna, adj. Noten-: notni papir, das Notenpapier, Cig., Jan.
  20. nǫ̑tər, adv. hinein, herein; n. do-, bis — hinein, bis — hin, n. do vrat; n. do Trsta.
  21. nǫ̑tranji, adj. der innere, inwendig; notranja okna; notranje bolečine; — ministerstvo za notranje stvari, das Ministerium des Innern, DZ.; notranja dežela, das Binnenland, notranja kupčija, der Binnenhandel, Cig., Jan.; n. konj, das Sattelpferd, Jan. (H.); — tudi: notránji, Mur., Jan.
  22. nǫ̑tranjščina, f. das Innere, Cig. (T.), Nov.
  23. nǫ̑trẹšnji, adj. = notrišnji, ogr.- C.; — najnotrešnji, der innerste, Dalm.
  24. notrína, f. das Innere: večkrat so skrivni nameni v naši notrini, Cv.
  25. nǫ̑trišnji, adj. = notrnji: notrišnja vrata, Dalm.; vunanja in notrišnja lepota, Kast.
  26. nòv, * nóva, adj. neu; nov klobuk; nǫ̑vi župan; novo vino, der heurige Wein; nova moka; novi kruh, t. j. kruh od nove, letošnje moke, Dol.; — nov sneg, nov mraz (govore vzpomladi, ako zopet sneg zamete), Soška dol.- Erj. (Torb.); — iz nova (iznova), von neuem, Mik., C., nk.; = iz novega = v novo = na novo.
  27. nováč, m. = novinar 1), der Neusass, Mur.
  28. novák, * m. der Neuling, Habd.- Mik., Mur., Cig., vzhŠt.; n. v veri, novake učiti, Jap. (Sv. p.); — der Recrut, Mur., Cig., nk.; — der Noviz, Jan. (H.).
  29. novȃštvọ, n. das Noviziat, Jan. (H.).
  30. novčaníca, f. der Münzschein, Jan. (H.).
  31. nóvčən, -čna, adj. 1) Geld-, Münz-, Cig. (T.), nk.; nǫ̑včna mera, Cel. (Ar.); novčna opravila, Finanzsachen, Levst. (Nauk); — 2) geldreich (tudi: novčȃn), Jan. (H.).
  32. nóvčič, m. dem. novec; der Kreuzer, Jan. (H.); — hs.
  33. nóvəc, -vca, m. die Münze, das Geldstück, Cig. (T.), DZ., Cel. (Ar.); kovani n., die geprägte Geldmünze, Cel. (Ar.); računski n., die Rechnungsmünze, Cel. (Ar.); — pl. novci, das Geld, Mur., Dol.- Cig., Jan., nk.; — hs.
  34. novīc, m. 1) der Noviz, Jan. (H.); — 2) der Bräutigam, Jan., M.; novici, das Hochzeitspaar, Prim.- Cig.; (iz furl.).
  35. 1. novíca, f. 1) die Neuigkeit; — 2) eine neue Steuer, Mur., Cig.; novice nakladati, Jsvkr.; za posebne potrebe mora biti posebna novica po tri od sto, Vod. (Izb. sp.); — die Contribution: novica ali drugi deželski davki, Ces. razglas iz l. 1781.
  36. novicijāt, m. novaštvo, das Noviziat.
  37. nǫ̑vič, adv. neuerdings, von neuem, Mur., V.-Cig., Levst. (Nauk, Pril.), nk.; = v novič (vnovič), Ravn.; — neu: novič ustanovljen, neuerrichtet, Levst. (Zb. sp.).
  38. novı̑čar, -rja, m. der Neuigkeitskrämer, Cig.; — der Neuigkeitsbote: Jeruzalemu bo dobrega novičarja poslal, Škrinj.
  39. novı̑čarica, f. die Neuigkeitskrämerin, Cig.
  40. novíčiti, -ı̑čim, vb. impf. nov sod noviči, t. j. ima po novini duh, Dol.
  41. novína, f. 1) das Neue, neue Dinge; o praznikih nič ne bom imela novine (nove obleke), jvzhŠt.; na razvalinah n. oživi, Jan. (Slovn.); — die Neuerung, Cig. (T.); — neue Früchte, neue Fechsung (Obst, Wein, Feldfrüchte); že pred sv. Jakobom so iz novine kuhali ječmenov sok, LjZv.; n. sadja, Ravn., Preš.; — 2) der Neubruch, das Neuland, das Gereute, Cig., Jan., Cig. (T.), Bes.; nọ̑vina, Mur., Št.; — 3) die Neuigkeit, kajk.- Valj. (Rad); — pl. novine, die Zeitung (po hs.), nk.
  42. novı̑nar, -rja, m. 1) der Besitzer eines Neulandes, Cig.; — 2) = časnikar, der Journalist, Cig., Jan.
  43. novı̑nəc, -nca, m. der Neuling; samostanski n., der Noviz, Cig., Jan.; — vojaški n., der Recrut, Mur., Cig., Jan., nk.
  44. novı̑nka, f. 1) die Anfängerin; — die Novize, Jan. (H.); — 2) ein neues Wort, der Neologismus, Cig. (T.), Preš.
  45. novíšče, n. der Neubruch, V.-Cig., Svet. (Rok.); krompir dobro stori na novišču, Gor.
  46. novı̑štvọ, n. = novaštvo, das Noviziat, Cig., DZ.
  47. novočȓkar, -rja, m. der Vertheidiger eines neuen Alphabetes, Preš.
  48. novolẹ́tən, -tna, adj. Neujahrs-: novoletno voščilo, darilo.
  49. novolẹ̑tnica, f. 1) pogača ali hleb, ki se za božič speče in na mizo dene, pa še le na novo leto načne, BlKr.; — 2) das Neujahrslied, Jan., M.
  50. novolẹ̑tnik, m. der am Neujahrstag Geborene, der Neujährling, Cig., Z.
  51. novoljúbən, -bna, adj. das Neue liebend, Cig.
  52. novoljȗbje, n. die Neuerungslust, Cig.
  53. novolȗnje, n. = mlaj, der Neumond, Jan. (H.); — rus.
  54. novomōdən, -dna, adj. neumodisch, Cig.
  55. novonǫ́šən, -šna, adj. neumodisch, C.
  56. novošę́gən, -gna, adj. neumodisch, modern, Jan., nk.
  57. novošọ̑lnik, m. ein Gönner oder Vertheidiger der neuen Schule, Str.
  58. novotárjenje, n. das Neuern, die Neuerungen, nk.
  59. nǫ̑zdra, f. = nozdrva, pl. nozdre, die Nasenlöcher, die Nüstern ( pos. pri konjih), BlKr.
  60. nozdȓv, -ı̑, f. das Nasenloch, die Nüster, Jan.; nosna duplina se odpira nazven z dvema odprtinama, nozdrvema, Erj. (Som.); nav. pl. nozdrvı̑, die Nasenlöcher, die Nüstern, Habd.- Mik., Levst. (Nauk); tudi: nozdrvì, nozdȓvi, Valj. (Rad).
  61. nǫ̑zdrva, f. das Nasenloch, Jan., Cig. (T.), C., Valj. (Rad).
  62. nòž, nóža, m. 1) das Messer; — 2) pl. noži, das Krauteisen, der Krauthobel, Cig., Jan., ogr.- C., Gor., Notr.; zelje se reže na nožih, Ravn. (Abc.).
  63. nožár, -rja, m. der Messerschmied.
  64. nožaríca, f. die Messerschmiedin, Valj. (Rad).
  65. nožáriti, -ȃrim, vb. impf. das Messerschmiedhandwerk betreiben, Jan. (H.).
  66. nožárnica, f. die Messerschmiede, Cig.
  67. nóžəc, -žca, m. dem. nož; das Messerchen.
  68. nȏžej, m. dem. nož; das Messerchen, Zilj.- Jarn., Jan., Mik.
  69. nóžək, -žka, m. dem. nož; das Messerchen; tudi: nožèk, -žkà, Valj. (Rad).
  70. 1. nóžən, -žna, adj. Fuß-: nožne kosti, Fußknochen, Cig.
  71. nóžev, adj. Messer-; noževa ostrina, die Messerschneide, Cig., Jan.; noževe oplati, die Messerschalen, Levst. (Zb. sp.).
  72. nožíca, f. dem. noga; 1) das Füßchen; — 2) zajčje nožice, das Katzenpfötchen (gnaphalium dioicum), Tuš. (B.).
  73. nožíce, f. pl. = škarje, die Schere, Levst. (Zb. sp.); — hs.
  74. nožìč, -íča, m. dem. nož; das Messerchen; tudi: nóžič, nȏžič, Valj. (Rad).
  75. nožı̑čək, -čka, m. dem. nožič; das Messerchen.
  76. nožíčevka, f. das Knackmesser, das Einlegemesser, Notr.- Cig.
  77. nožíčica, f. dem. nožica; das Füßchen.
  78. nožı̑čič, m. dem. nožič; das Messerchen, Met.
  79. 1. nožı̑čka, f. dem. nožica; das Füßchen, Valj. (Rad).
  80. 2. nožı̑čka, f. das Klappmesser, Notr.- Cig., Idrija- Frey. (Rok.), Polj.
  81. nóžik, m. = nožek, Levst. (Zb. sp.).
  82. nožíšče, n. das Messerheft, C.
  83. nǫ̑žje, n. das Fußstück, Jan. (H.).
  84. nǫ̑žka, f. = nožica, das Füßchen, Levst. (Zb. sp.).
  85. nǫ́žna, f. die Messerscheide, die Scheide, Mur.; = pl. nožne, Mur., Cig.
  86. nǫ́žnica, f. 1) die Messerscheide, die Scheide, bes. die Schwert- oder Säbelscheide, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Dol.; nav. pl. nožnice, Alas., Guts., Mur., Cig., Krelj, Hip. (Orb.); meč iz nožnic izdreti, Dalm.; — das Futteral: (n. za britvo), Dict.; (n. za naočnike), Cig.; (n. za knjigo), Savinska dol.; — listna n., die Blattscheide, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) die Erbsenschote, Mariborska ok.- C.; — 3) pl. nožnice, bei der Stampfe die durchlöcherten Bretter, durch deren Löcher die Stampfschäfte (pahi) gehen, Dol.; — 4) neka skoljka: die Messerscheide (solen vagina), Erj. (Ž.); — tudi: nožníca.
  87. nọ́žničar, -rja, m. der Scheidenmacher, Cig.
  88. nožnják, m. der Fußsack, Jan. (H.).
  89. nràv, nráva, m. die Sitte, nav. pl. die Sitten, Cig. (T.); nravov surovino otesati, Ravn.; blagi nravi, Levst. (Nauk); — stsl.
  90. nràv, nrávi, f. = nravi, die Sitten, Jan.
  91. nrávən, -vna, adj. sittlich, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  92. nravı̑t, adj. gesittet, Cig.
  93. 1. nù, interj. 1) wohlan! Alas., Dict., Mur., Cig., Mik., Dol.; nu vže! auf denn, wohlan denn! Meg., Dalm.; nu, storimo si mesto! wohlan, lasset uns eine Stadt bauen! Dalm.; nu tedaj, vi bogati, plačite se! wohlan, ihr Reichen, weinet, Dalm.; nu, bratje, pomagajte! Dict.; — z osebnimi obrazili: nuta, nute, Mur., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — naj nu = naj no: Mati, mati, naj nu grem! (lass mich doch gehen!) Levst. (Zb. sp.); — 2) = not, glej, Ben.- Kl.; — 3) ja freilich, ja wohl, natürlich, Idrija- Štrek. (Let.).
  94. 2. nù, conj. = no, doch, aber, kajk.- Glas.
  95. nudílọ, n. das Zwangsmittel, Cig. (T.).
  96. nùj, interj. = nu, wohlan! (tudi: nujmo, nujta, nujte), Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Sl. Spr.); nujte vi priseči! Levst. (M.); nuj ga! nur zu! Met.; nuj ga izpiti! LjZv.; nujmo ogrenimo mu to, kar si bo pridobil! Jurč.
  97. núja, f. die Noth, die Bedrängnis, Meg., Alas., Dict., Jarn., Cig., Jan., C.; pomagaj mi iz te moje nuje, reve in nadloge, Trub.- Let.; v nuji biti, Dalm.; vsem nujam in nadlogam podvržen, Dalm.; huda nuja ga ima, Vrt.
  98. nújən, -jna, adj. 1) elend, müheselig, Cig., Jan., C.; — bedrängt, Dict.; nujen in zdvojen gleda zimi v oči, Erj. (Izb. sp.); — 2) (po hs.) nothwendig, dringend, Cig., nk.
  99. núka, f., nam. vnuka, das Nachgrummet, Mur., Jan., C.
  100. numizmātičən, -čna, adj. k numizmatiki spadajoč, numismatisch.

   51.901 52.001 52.101 52.201 52.301 52.401 52.501 52.601 52.701 52.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA