Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

s (52.339-52.438)

  1. njívica, f. dem. njiva, das Aeckerlein.
  2. njǫ́hati, -am, vb. impf. = njuhati, Vod. (Izb. sp.).
  3. njuháłən, -łna, adj. Schnupf-, Jan. (H.).
  4. njuhȃtən, -tna, adj. Schnupf-: njuhatni tobak, DZ.; — prim. njuhati.
  5. njúhati, -am, vb. impf. = duhati, riechen, Z., Prip.- Mik., Tolm.- Erj. (Torb.); — (po rus.) schnupfen: n. tobak, Levst. (Nauk), nk.
  6. njúhavəc, -vca, m. der Schnupfer, Jan. (H.).
  7. njȗn, pron. ihr (o dveh osebah, ako se ne ozira na subjekt istega stavka), Ravn., Met. in nasl.; — prim. njijun.
  8. 1. nò, conj. 1) aber, Levst. (Sl. Spr.), nk.; no farizej neče grešnik biti, Krelj; jaz sem hotel, no ti ne, C.; — 2) nam.: ino, C., Št.
  9. 2. nò, interj. 1) izraža izpodbujanje; wohlan, C.; no, brat! wohlan, Bruder! Krelj; no, govori! note, govorite! nota, govorita! note, note! Št., Gor., Tolm.; — prim. nu; — 2) za imperativom: doch; pusti me no! pojdi no! čakaj no! — 3) na! no! temu sem posvetil! — no! tega so pošteno nabili!
  10. nobenoplátən, -tna, adj. = nobenostranski, Guts.- Cig., Mur.
  11. nocǫ́, adv. = nocoj, Rez.- C., Cirk.- Baud.; ("ncǫ́", Rož.- Kres).
  12. nocǫ́j, adv. in der nächsten (vergangenen oder künftigen) Nacht, heute nachts; n. nisem nič spal; nocoj bomo dolgo bedeli; — heute abends; pridi nocoj k nam! — iz noč-so, noč-sjo, Štrek.
  13. nocǫ́jšnji, adj. zur nächsten (vergangenen oder künftigen) Nacht gehörig; nocojšnja noč; nocojšnja veselica, die am heutigen Abende stattfindende Unterhaltung.
  14. nọ̑č, nočı̑, f. die Nacht; lahko noč! gute Nacht! po noči, in der Nacht, nachts; noč in dan delati, Tag und Nacht arbeiten; noč ima svojo moč; — sveta n., die Christnacht; na sveto noč, Kres; velika n., Ostern; o veliki noči, zu Ostern.
  15. nọ̑čca, f. dem. noč; das Nächtchen, Cig., Valj. (Rad).
  16. nočeváti, -ȗjem, vb. impf. übernachten, Habd.- Mik., V.-Cig., Jan., vzhŠt.- C., Levst. (Nauk), Erj. (Izb. sp.), LjZv.
  17. nočíca, f. dem. noč, = nočca, Levst. (Zb. sp.).
  18. nočíšče, n. die Nachtherberge, Cig., Jan.; šel je iskat nočišča v gostilno, Erj. (Izb. sp.); — der Nachtraum, Levst. (Pril.).
  19. nočíti, -ím, vb. impf. 1) übernachten, Mur., Cig., Jan., C.; nočili so v šotorih, Škrb.; kje sta moža, ki nočita pri tebi? Ravn.; pod milim nebom n., Vrt.; Mudi se mi z blagom, Nočiti ne smem, Npes.-K.; — 2) n. koga, beherbergen, Jan., Vrt.; — 3) noči se, es wird Nacht, Meg., Dict., Mur., Cig.
  20. nočníca, f. 1) die Nachtschwärmerin, Valj. (Rad); — 2) die Nachtviole (hesperis), Tuš. (B.).
  21. nočník, m. 1) der Nachtwandler, Jan. (H.); — 2) der Nachtwind, V.-Cig.; der Nordwestwind, Gor.- M.; — 3) das Nachtgeschirr, Jan., DZ.
  22. nóga, f. 1) der Fuß, das Bein; od nog do glave; z nogami in rokami; z nogami teptati; z obema nogama teptati; na nogah biti, auf den Beinen sein, aufsein; na noge! auf! izpod nog iti, spraviti, aus dem Wege gehen, schaffen; od mladih nog, von Kindesbeinen an, von Jugend auf; pod nogami imeti koga, jemanden im Gehorsam halten, Jsvkr.; pod noge se dati komu, sich jemandem ganz ergeben: dal se je babi pod noge, Polj.; pod nogami komu biti, jemandem gehorsam sein, C.; — z desno nogo v črevlju, z levo pak v kožuhu, t. j. drugače govori, kakor misli, Krelj; — der Fuß eines Tisches, Sessels u. dgl.; — 2) četrtina orehovega jedra, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) kračja n., der Drudenfuß (pentangulum), Plužna- Erj. (Torb.); = morska n., Kras- Erj. (Torb.), jvzhŠt.; tudi: morina n., Črniče ( Goriš.); = sračja n., GBrda- Erj. (Torb.); = stračja n., Pod Krnom- Erj. (Torb.); — 4) rastline: sračja n., der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig., Medv. (Rok.); — volčja n., der Wiesenandorn (marrubium vulgare), Cig.; — zajčja n., der Hasenklee (trifolium arvense), Cig.; — mačja n., das Gauchheil (anagallis arvensis), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — vranja n., die Stinkkresse (lepidium ruderale), C.
  23. nogáča, f. 1) ein großer Fuß, Štrek.; — 2) der Fuß eines Stuhles, Tisches u. dgl., ogr.- C.; — 3) pl. nogače, das Fußgestell der Stampfe, C.; — 4) pl. nogače, die Stelzen, C.; — 5) das Spinnrad, C.
  24. nogȃłnica, f. die Trittvorrichtung, der Schemel am Webstuhl, Jarn., Cig., Jan., C., Plužna- Erj. (Torb.); — das Trittbrett beim Spinnrade, Cig., Gor.- M., ogr.- C., Krn- Erj. (Torb.); — pl. nogalnice, die Trittvorrichtung bei der Drehbank, Cig.
  25. nogȃłnik, m. die Trittvorrichtung am Webstuhle, Cig., C., Valj. (Rad), am Spinnrade, Cig., bei der Orgel, C.; der Fußtritt am Tischgestelle, worauf man die Füße setzt, Cig.
  26. nogàt, -áta, adj. 1) mit Füßen versehen; — 2) vielfüßig; — 3) langfüßig, langbeinig.
  27. nogavíca, f. der Strumpf, die Fußsocke, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., nk.
  28. nogavı̑čar, -rja, m. der Strumpfwirker, der Strumpfstricker, Ravn.- Valj. (Rad).
  29. nogavı̑čarica, f. die Strumpfwirkerin, die Strumpfstrickerin, Jan. (H.).
  30. nǫ̑gət, -hta, m. = nohet, Jan., Erj. (Som.).
  31. nōglice, f. pl. olične tropine, (prav za prav: semensko zrnje; iz furl. nogli) Rihenberk- Erj. (Torb.).
  32. nogǫ̑vnica, f. = nogalnica, das Trittbrett am Spinnrad: kolovrat se z nogovnico žene, SlGor.
  33. nǫ̑hət, * -hta, m. 1) der Nagel am Finger u. an der Zehe; nohti cvetejo = bele pege dobivajo, Pjk. (Črt.); ne toliko, kolikor je za nohtom črnega = gar nichts; za nohte mi gre, es geht mir schlecht, es wird mir hart zugesetzt, Bes.; huda jim je bila za nohti, LjZv.; — 2) der schwarze Keim an den Bohnen, der Bohnenschuss, Cig.; — 3) orlovi nohti, das Geißblatt (lonicera caprifolium), Mur.; tudi: nọ̑hət.
  34. nǫ̑htnica, f. das Nagelkraut (paronychia serpyllifolia), Cig., Medv. (Rok.).
  35. nǫ̑j, m. der Strauß (struthio), Mur., Cig., Erj. (Ž.), nk.; — hs.
  36. 1. nòj, conj. = ino, in, Goriš., Kor.- Levst. (M.).
  37. nǫ́ja, f. 1) die Noth, die Plage, Jan., M., Valj. (Rad); — 2) die Noth, die Nothwendigkeit, Valj. (Rad); Nam bit' je noja zjokanim, Npes.- Mik.; — pogl. nuja.
  38. nokota, f. = device Marije kožušček, gemeiner Hornklee (lotus corniculatus), Tuš. (R.); — der Steinklee (melilotus), Pohl.; (nokuta), Medv. (Rok.); — prim. hs. nokata.
  39. nōlika, f. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Lož- Erj. (Torb.); — prim. it. il piccolo moli, der italienische Zwerglauch, Erj. (Torb.).
  40. nōljev, adj. noljev kruh: peče se od zmesi pirjeve, koruzne (sirkove) in ajdove moke, ( furl. noli, Kleienmehl, Schrot), Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
  41. nomād, m. nenaseljenec, der Nomade.
  42. nominālən, -lna, adj. imenski, po imenu, nominell.
  43. nominatīv, m. imenovalnik, prvi sklon, der Nominativ ( gramm.).
  44. nopal, m. die cochenilltragende Feigendistel o. Nopalpflanze (opuntia coccinellifera), Tuš. (R.).
  45. nòr, nóra, adj. 1) närrisch; nora ženska; po vaši nori glavi, Jsvkr.; nora leta, die Flegeljahre, Cig., Jan.; — 2) überflüssiger Weise wachsend, C.; nora mladika, die Wasserrebe, Cig.; — noro raste, es wächst üppig, Polj.
  46. nor, adv. = enkrat, Rez.- C.; (iz: ednor, stsl. jedina-že, prim. Vest. II. 61.).
  47. nǫ́raz, m. das krumme Rebenmesser, Dict., Dol.; — nam. vinoraz, in to nam. vinorez, Mik.
  48. norčák, m. 1) = norec, der Narr, Dict.; — 2) der Spaßvogel, Guts.
  49. norčàv, -áva, adj. 1) närrisch, angebrannt; Norčave dekleta Verjamejo vse, Npes.-Schein.; — 2) possenhaft, spaßhaft.
  50. norčə̀k, -čkà, m. dem. norec; 1) das Närrchen; — 2) neka goba, Notr.- Levst. (Rok.); — tudi: nórčək.
  51. norčevȃnje, n. die Possenreißerei, das Scherzen.
  52. norčeváti, -ȗjem, vb. impf. Narrenpossen treiben, scherzen, Mur., Cig.; — navadnejše: n. se s kom.
  53. norčevȃvəc, -vca, m. der Possenreißer.
  54. norčevȃvka, f. die Possenreißerin.
  55. norčı̑ja, f. die Narrenposse.
  56. norčljìv, -íva, adj. spaßhaft, scherzhaft.
  57. nórəc, -rca, m. 1) der Narr; — norca (norce) si delati iz koga, aus jemandem einen Narren (Narren) machen; (pogostoma: norca [norce] se delati); za norca imeti koga, jemanden narren, zum Narren haben; norec ga lomi, er ist muthwillig, Mur., Cig.; to ni po norcu, das ist nicht übel, C.; — 2) norci, Possen: norce uganjati a. briti, Possen reißen; = norce pasti, Mur.; norce moliti komu, jemanden zum Besten haben, Jan.; po prazne norce iti, in den April geschickt werden, Vod. (Nov.); v norcih kaj reči, im Scherze etwas sagen, Gor.; Mi 'mamo resnico, Mi 'mamo norce, Npes.-Schein.; — 3) der Schlegel, Pot.- M.; = veliko kovaško kladivo, Z., Posavje- Erj. (Torb.), Zora; — 4) der Knebel an einer Kette, Cig., Valj. (Rad); — 5) die Rübenlampe, Cig.; — 6) ein großer Strohhut aus gewöhnlichem Stroh, Dol.; — 7) eine am Aehrenende zusammengebundene Garbe, Gor.; — 8) das Vorhemd, C., Nov., Rihenberk- Erj. (Torb.).
  58. nórək, -rka, m. ein liebes Närrchen, SlGor.- C.
  59. norẹ́ti, -ím, vb. impf. ein Narr sein, geisteskrank sein; kaj noriš? bist du denn von Sinnen? — sich närrisch benehmen, Possen treiben; otroci norijo po travniku; na stare dni je začel noreti.
  60. norẹ̀z, -rẹ́za, m. das Rebenmesser, V.-Cig.; — prim. noraz.
  61. noríca, f. 1) die Närrin; — 2) pl. norice, die Wasser- oder Windpocken, die Schafpocken (varicellae), Z., Kr.; — 3) die Frühlingsknotenblume, großes Schneeglöckchen (leucoium vernum), Tuš. (R.); — die Tollkirsche (atropa belladonna), Cig., Dol., Notr.
  62. noríčica, f. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Gor.
  63. norı̑ja, f. die Narrheit, der Spaß, Possen, Jarn., C., kajk.- Valj. (Rad); norije terati, Possen treiben, kajk.- Vest.
  64. norı̑ščnica, f. = blaznica, das Irrenhaus, Cig., Jan., nk.
  65. 1. noríti, -ím, vb. impf. narren, bethören, anführen, betrügen, Cig., Jan., Volk.- M., vzhŠt.; n. srce, Dalm.; n. se = goljufati se, vzhŠt.
  66. 2. noríti, -ím, vb. impf. eintauchen, Z., Trst. (Let.).
  67. norljáča, f. = norljava ženska, Mur.
  68. norljàv, -áva, adj. = trapast, etwas närrisch, blöde, Mur., Cig., C.
  69. normālka, f. die Normalschule.
  70. norováti, -ȗjem, vb. impf. närrisch sein, Narrheiten treiben, C., Z.
  71. nǫ̑rša, f. die Närrin, Z., Mik.; pustna norša, Cig.
  72. nǫ̑ša, f. 1) das Tragen, Mur.; o dobri noši, t. j. kadar čebele pridno nosijo, Levst. (Beč.); — 2) die Kleidertracht; narodna noša, die Nationaltracht.
  73. nošȃj, m. 1) der Gang ( v. Speisen), Cig.; — 2) die Tragweite, Cig., Jan.
  74. nošénje, n. 1) das Tragen; — 2) das Betragen, (nošenjè) ogr.- Valj. (Rad).
  75. nošẹ́vati, -am, vb. impf. = nosevati, Jan.
  76. nǫ́šica, f. dež, ki ga veter od strani nosi na zidovje, Gor.
  77. nǫ́šnja, * f. 1) das Tragen, Mur., Cig., SlGor.- C.; tudi: nóšnja.
  78. nòt, interj. sieh! BlKr.; not me zdravega! sieh da, ich bin gesund! Navr.- Jan. (Slovn.).
  79. nōta, f. 1) die Musiknote; po notah peti; — 2) državna nota, die Staatsnote, Cel. (Ar.).
  80. notarijāt, m. = notarstvo, das Notariat.
  81. nōtən, -tna, adj. Noten-: notni papir, das Notenpapier, Cig., Jan.
  82. nǫ̑tər, adv. hinein, herein; n. do-, bis — hinein, bis — hin, n. do vrat; n. do Trsta.
  83. nǫ̑tranji, adj. der innere, inwendig; notranja okna; notranje bolečine; — ministerstvo za notranje stvari, das Ministerium des Innern, DZ.; notranja dežela, das Binnenland, notranja kupčija, der Binnenhandel, Cig., Jan.; n. konj, das Sattelpferd, Jan. (H.); — tudi: notránji, Mur., Jan.
  84. nǫ̑tranjščina, f. das Innere, Cig. (T.), Nov.
  85. nǫ̑trẹšnji, adj. = notrišnji, ogr.- C.; — najnotrešnji, der innerste, Dalm.
  86. notrína, f. das Innere: večkrat so skrivni nameni v naši notrini, Cv.
  87. nǫ̑trišnji, adj. = notrnji: notrišnja vrata, Dalm.; vunanja in notrišnja lepota, Kast.
  88. nòv, * nóva, adj. neu; nov klobuk; nǫ̑vi župan; novo vino, der heurige Wein; nova moka; novi kruh, t. j. kruh od nove, letošnje moke, Dol.; — nov sneg, nov mraz (govore vzpomladi, ako zopet sneg zamete), Soška dol.- Erj. (Torb.); — iz nova (iznova), von neuem, Mik., C., nk.; = iz novega = v novo = na novo.
  89. nováč, m. = novinar 1), der Neusass, Mur.
  90. novák, * m. der Neuling, Habd.- Mik., Mur., Cig., vzhŠt.; n. v veri, novake učiti, Jap. (Sv. p.); — der Recrut, Mur., Cig., nk.; — der Noviz, Jan. (H.).
  91. novȃštvọ, n. das Noviziat, Jan. (H.).
  92. novčaníca, f. der Münzschein, Jan. (H.).
  93. nóvčən, -čna, adj. 1) Geld-, Münz-, Cig. (T.), nk.; nǫ̑včna mera, Cel. (Ar.); novčna opravila, Finanzsachen, Levst. (Nauk); — 2) geldreich (tudi: novčȃn), Jan. (H.).
  94. nóvčič, m. dem. novec; der Kreuzer, Jan. (H.); — hs.
  95. nóvəc, -vca, m. die Münze, das Geldstück, Cig. (T.), DZ., Cel. (Ar.); kovani n., die geprägte Geldmünze, Cel. (Ar.); računski n., die Rechnungsmünze, Cel. (Ar.); — pl. novci, das Geld, Mur., Dol.- Cig., Jan., nk.; — hs.
  96. novīc, m. 1) der Noviz, Jan. (H.); — 2) der Bräutigam, Jan., M.; novici, das Hochzeitspaar, Prim.- Cig.; (iz furl.).
  97. 1. novíca, f. 1) die Neuigkeit; — 2) eine neue Steuer, Mur., Cig.; novice nakladati, Jsvkr.; za posebne potrebe mora biti posebna novica po tri od sto, Vod. (Izb. sp.); — die Contribution: novica ali drugi deželski davki, Ces. razglas iz l. 1781.
  98. novicijāt, m. novaštvo, das Noviziat.
  99. nǫ̑vič, adv. neuerdings, von neuem, Mur., V.-Cig., Levst. (Nauk, Pril.), nk.; = v novič (vnovič), Ravn.; — neu: novič ustanovljen, neuerrichtet, Levst. (Zb. sp.).
  100. novı̑čar, -rja, m. der Neuigkeitskrämer, Cig.; — der Neuigkeitsbote: Jeruzalemu bo dobrega novičarja poslal, Škrinj.

   51.839 51.939 52.039 52.139 52.239 52.339 52.439 52.539 52.639 52.739  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA